Je belo lokalno vino slamnato rumene barve, običajno mlado ali največ dve- do triletno vino s prijetnim vinskim karakterjem. Ta nas s svojim vonjem spominja na zrelo jabolko, včasih tudi hruško in nam v ustih pusti fin, eleganten vinski, včasih rahlo grenkljat okus, ki spominja na akacijeve cvetove.
Še posebno se prileže ob mariniranih ribjih začetnih jedeh, kot so marinirani sardoni, skuše in trilje pa razne ribje solate, solate z morskimi sadeži, folpi, kalamari in sipami ter poleg polžev v omaki, gob s krompirjem in pohanih oljk. Polnejša malvazija in z alkoholom bogatejša pa bo zadovoljivo prikrivala intenziven in bogat okus bakala na belo ali v njegovem lastnem toću. Tudi zraven hladetine (žolce) in kakšne gobove solate se dobro poda. Seveda je malvazija prijetna spremljava toplih začetnih jedi, kot so tipična koprska ribja juha, bobiči, ječmen in razne druge primorske mineštre, vse rižote in testenine z jajčevci, bučkami, beluši in obilica znanih sre- dozemskih dišavnic. Če pa zori še kakšen mesec v hrastovih sodih, se lepo poda s fritajo z gobami, bučkami in tartufi. Lepo pa dopolni glavno jed, denimo orado ali brancin v pečici pa list in cipelj na lešo, seveda ne smemo pozabiti pedočev v lastnem soku ali tržaški omaki, rakovic na buzaro in vseh rib na gradeli. Sem bi lahko šteli še domačega kunca z njoki, kakšnega piščanca, domačo kokoš s fuži ali polento, ki je prav tako mnogokrat spremljevalka istrskega vsakdanjega jedilnika.
Poznamo tudi sladko malvazijo, za katero je grozdje prezorelo na trti in ima zato lahko tudi ostanek nepovretega sladkorja. Odlično se poda z domačimi piškoti in rogljiči, prazničnimi fritolami in pinco, lahko pa jo za obogatitev ponudimo ob enostavni ocvrti kruhovi rezini.
Refošk
Je rdeče lokalno vino, rubinasto rdeče barve z vijoličastimi odtenki, zelo intenzivno in globoko obarvano, saj ga domačini upravičeno imenujejo kar "črno" vino. S svojo izredno svežino in nižjo alkoholno stopnjo je prijetno pitno vino, s svojo aromo pa nas spominja na maline, razno jagodičje, po okusu pa tudi na zelene fige.
Z bogatim, ekstrakta polnim telesom se odlično poda k istrskemu pršutu, ki ima precej maščobnega tkiva in je sušen na burji, k domačim klobasam, panceti in sušeni svinjski prati. Dobro dopolni tudi tako zahtevne jedi, kot so primorska jota, zelenjavna juha ali mineštra z repo in vrzotami (zeljem), h katerim zaradi njihove okusnosti in višje kislosti le težko najdemo primerno vodo.
Seveda lahko sem prištejemo paštafažoj, v katerega je stopila prašičja noga, kot se po domače reče, če kuhamo sušeno svinjsko meso v mineštrah in drugih jedeh. Prava istrska specialiteta je fritaja z beluši in pršutom, domačimi klobasami in panceto. Tu ne smejo manjkati mulce (krvavice), pražena kokošja jetrca v šugu, niti pečen telečji hrbet. In tu so fuži z divjim zajcem, fazan na šugo z refoškom, njoki z divjačino, jagnjetina pod črpnjo, praženo meso divjega prašiča. Če pa je refošk bogatejši z alkoholom in z milejšo kislino, bo brez pripomb dopolnil tudi bakala na belo in plave ribe, kot so škombri in sardele, še posebej pečene na gradelah. Pred stoletji so stari Izolani poznali tudi sladek refošk, ki so ga gojili na kanelah kot paradižnik. Je izredno lepo dozorel in kot vino ohranil še precej nepovretega sladkorja. Tako vino se lepo poda k češnjevi torti, jabolčnemu štruklju ali pa pripravljen kot istrska supa.
V vasi Marezige nedaleč od Kopra je v maju vsako leto že tradicionalni praznik refoška, ki traja več dni.
Rumeni muškat
To belo očarljivo aromatično vino je na območju Slovenske Istre našlo svoje idealne razmere, da se izkaže v vsej svoji veličini tako po aromi kot okusu. Ko je primerno zrel, doseže zlate, skoraj bronaste barvne odtenke in je lahko ali suho ali sladko vino s prijetno aromo in nižjo kislostjo. Skorajda pravilo je, da s tem sladkim vinom počastimo prijatelje in goste na koncu obroka.
Lepo se poda k pinci, domačim štrukljem, fritulam in hroštulam. Malo manj sladek muškat nas bo navdušil ob kakšni sadni piti, biskvitu s suhim sadjem (z mandeljni, pinjolami in lešniki). Suhi rumeni muškat pa lahko postrežemo k žafranovi rižoti, s pedoči ali testeninami, močno začinjenimi s sredozemskimi dišavnicami. Vino se upravičeno kiti z bogastvom svoje arome, ki nas spominja na pravkar potrgano grozdje, na nežen vonj po limoni in ostalih agrumih, v polni zrelosti pa zna razviti tudi fin vonj po meti in nageljnovih žbicah. Kot posebnost ga smemo, zaradi majhne vsebnosti alkohola, uporabiti kot vino za klepet ob posebnih priložnostih, tudi če zraven ne ponudimo hrane.
Vir:
