Vladarji so z mogočnimi vhodnimi portali oznanjali svojo moč in status. Vhodna vrata in vhodni portal sta danes izgubila svojo prvotno vlogo in sta le še bleda senca nekdaj mogočnih stvaritev.

V arhitekturi obravnavanih krajev so najbolj zanimivi umetelno klesani vhodi v dvorišča in hiše, portali. Kakor da bi pri gradnji prišla spretnost in umetniški navdih kamnoseka najbolj do izraza in dala vsaki domačiji poseben pečat.

Njihova domiselnost se ne kaže zgolj v okraševanju, marveč tudi v raznolikosti oblik. Portoni, kolone, kalonje ali kalone so zaključevali vratno odprtino. Po tipološki podobi se močno razlikujejo, tako po materialu kot po velikosti in obliki ter kakovosti izdelka.

Med najstarejše verjetno sodijo polkrožni in tudi šilasto zaključeni portali v neprekinjenem loku, ki imajo navadno posnete robove. Zidani portali, ki so iz klesanih kamnov oblikovali polkrožen lok, so precej enostavni in pogostejši na flišni zemlji kot dvoriščni portali. Kakovost kamna je ob klesarski veščini nedvomno močno na samo estetsko raven izdelka kot tudi na trajnost, saj je danes ohranjenih več portalov (ali njihovih posameznih delov) iz kvalitetnejšega apnenca kot iz lomljivega sovdana.

Prav zaradi različnih vratnih oblik, saj skorajda ni dveh enako oblikovanih, imajo še toliko večjo veljavo. Portali namreč vratno odprtino zaključujejo lahko še polkrožno, z ravno, trikotno in prizmično preklado, ali pa je njihov zaključek segmenten. Najpogostejša elementa z reliefnim okrasjem sta celoten nadvratnik in sklepnik, ki je postavljen v središče portala.

Vir: Ciglič, Zvona. Kamniti svet. Pokrajinski muzej Koper, Koper 1993