Vsega je kriva Eda
Želeli smo predstaviti kulturno, prostorsko, estetsko in praktično vrednost suhograjenih konstrukcij širšemu, predvsem domačemu prebivalstvu, ki bi moralo prevzeti vodilno vlogo pri ohranjanju lokalne kulturne dediščine. Želeli smo obuditi že skoraj pozabljeno znanje o suhograditeljstvu in ga ponuditi vsem, ki bi se radi lotili obnove suhozidnih konstrukcij.
Pogosto ne graditelji ne naročniki ne vedo, kakšen naj bo suhi zid, zato je bilo treba pristopiti k normiranju suhozidne gradnje. Začeli smo zelo pragmatično, po izvedbi projekta REVITAS I. Pobudo je dala piranska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), ki je poudarila, da se kulturne dediščine ne da ohraniti, če ne razpolagamo z ustreznimi veščinami in znanji. Pa smo se podali na pot …
Dve Edi: Ko omenjamo ZVKDS OE Piran, gre v resnici za višjo konservatorsko svetnico Edo Benčič Mohar; je prav, da ne pozabimo njenega izjemnega prispevka k dosežkom, ki jih omenjam v prispevku. Na tej povezavi najdete njeno zanimivo predavanje o suhozidni gradnji. Tudi Eda Belingar, konservatorska svetnica iz ZVKDS OE Nova Gorica, je vsestransko podprla pobudo Partnerstva kraške suhozidne gradnje in opravila ogromno dela pri uvrstitvi veščin gradnje suhega zida v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine.
Nosilec projekta tako REVITAS 1 kot REVITAS 2 je bila mestna občina Koper in njej gre zahvala za sprožanje pomembne dejavnosti, pa tudi za kasnejše vztrajanje na poti afirmacije kulturne dediščine skozi gradnjo suhih zidov.
Skozi nekajletno vztrajanje smo uvedli poklic Suhozidar/suhozidarka kot nacionalno poklicno kvalifikacijo in leta 2019 izpolnili vse pogoje za izvajanje usposabljanja. Več pa na tej povezavi.
V iskanju poti za nadaljnji razvoj sta bili ob podpori ZVKDS OE Piran ustanovljeni dve društvi. Julija 2013 je sledila ustanovitev društva Baladur: BALADUR - Društvo za razvoj kulturne dediščine in turizma Slovenske Istre, pred tem pa marca istega leta Jugna - Društvo za ohranjanje tradicionalnih gradbenih in obrtniških znanj slovenske Istre Baladur ni blestel, medtem ko se je Jugna razvila v izjemnega promotorja suhozidne gradnje.
Suhi zid nesnovna kulturna dediščina
Suhozidna gradnja je bila vpisana v register kulturne dediščine Slovenije kot živa kulturna dediščina dne, 20.05.2016 pod oznako 2-00051: Suhozidna gradnja . Ta korak je bil pogoj za kasnejšo soprijavo suhozidne gradnje kot nematerialne kulturne dediščine v spisek UNESCA.
Suhozidna gradnja kot enota kulturne dediščine se v registru osredinja v Divači s tem, da zajema področje Krasa in Slovenske Istre s pripadajočimi občinami.
Kot nosilci izročila, znanja ali dejavnosti so navedeni naslednji: Boris Čok, Lokev, Rudi Bak, Škoflje (Vremski Britof), Dejan Zadravec, Ljubljana in Sergij Palčič, Karli (Gračišče).
Republika Slovenija se je nato pridružila pobudi nekaterih evropskih držav za vpis suhozidne kamnite gradnje na UNESCO-v seznam žive oziroma nesnovne kulturne dediščine. V ta namen je ZVKDS pripravila vlogo za serijsko nominacijo. Gradivo za nominacijo je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Nova Gorica, ga. Eda Belingar,
Uspešen vpis je gotovo veliko priznanje za lokalne skupnosti, hkrati pa spodbuda za nadaljnje gojenje in prenos te veščine na mlajše generacije. Nadejamo se, da se bo s tem vpisom suhozidne gradnje pričelo zanimanje za to dejavnost tudi v tistih okoljih, kjer je bila veščina suhozidne gradnje v preteklosti prisotna, a je do danes zamrla. Pobudo v angleščini si lahko preberete na tej povezavi.
No, malo se potrudite in preberite spodnji angleški odstavek iz pobude (Psst, drugače uporabite Google translate), ki si prizadeva varovati obrtno znanje gradnje suhih zidov in ga pospeševati:
»“Drystone” refers to stone construction without the use of mortar as binding material. The element is linked with customs and traditional practices associated with the organization of rural space. It has shaped numerous and diverse landscapes, forming various modes of dwelling, farming and husbandry (i.e. creating terraces for cultivation, delineating boundaries of land, constructing seasonal settlements and shelters, managing water resources in a sustainable way, etc). It is invaluable in preventing landslides, floods and avalanches, combating desertification of the land and enhancing biodiversity. Moreover, it has been used in public works and artistic aspects of the craftsmanship have been acknowledged and accordingly exploited by contemporary artists. »
Stekel je postopek za uvrstitev suhih zidov na spisek nesnovne kulturne dediščine UNCESCO.
Unescov medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na 13. zasedanju v Port Louisu na Mavriciju 28. - 29. novembra 2018 odločil, da se na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpiše veščina suhozidne gradnje.
Veščina suhozidne gradnje, znanj in tehnik je v nominaciji za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva povezala osem evropskih držav – Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Slovenijo, Španijo in Švico, ki so v nominaciji predstavile razširjene tehnike, ki spoštujejo lokalne tradicije, in izpostavile skupne kulturne pomene in funkcije tega elementa nesnovne kulturne dediščine v vseh sodelujočih državah.
Iztočnice
Morda pa se lahko dregnemo v Istri s komolcem pod rebra, češ, suhozidna gradnja sodi celo med unescovo svetovno dediščino - zakaj je torej ne bi varovali, ohranjali in bili nanjo ponosni. Ekonomisti celo porečemo, da bi se dalo od nje tudi spodobno živeti.
Skupina poznavalcev in strokovnjakov, ki jih koordinira Pokrajinski muzej v Kopru si namreč prizadeva, da bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po vzoru Italijanov uvrstilo gradnjo suhih zidov med dodatna opravila na kmetijskih gospodarstvih in v ta namen v novi finančni perspektivi EU 2021 – 2027 odredilo nepovratna sredstva. Menim, da lahko kakovostne suhe zidove gradijo le poznavalci in usposobljene osebe.
Ob primerni podpori javnih sredstev, ki se nam obeta v letih 2021-2027, je suhozidna gradnja lahko koristna dodatna dejavnost kmetijskega gospodarstva. Zahvaljujoč enotni zasnovi evropskih poklicnih kvalifikacij bo lahko slovenski suhozidar/suhozidarka opravljala to delo v katerikoli državi Evropske Unije. V mnogih je to že danes zanimiv, iskan in dobro plačan poklic.
Vinko Pisar
