Zaradi kamna, kot osnovnega materijala pri gradnji danes poznamo neprecenljive arhitekturne dosežke preteklih rodov. Danes so kamnite stene pri novogradnjah redkost. Je pa zato kamnita fasada pomemben arhitekturni detajl, ki bistveno vpliva na podobo stavbe.
Avtohtona območja kamnitih fasad, kot sta Istra, Kras, Dalmacija ter nenazadnje celoten obmorski pas v Sredozemlju narekujejo specifično podobo stavbe. Res pa je, da so kamnite fasade postale popularne tudi v predelih, kjer kamen ni bil toliko prisoten. In ne samo fasade hiš, tudi notranji prostori in celo stanovanja v stanovanjskih blokih postajajo vse bolj "kamnita". Zagotovo se najde stena v dnevni sobi, kuhinji ali kopalnici, ki jo krasi dekorativen kamen, kot zidna obloga.
Je pa treba reči, da so bile kamnite fasade bivalnih hiš v Istri v preteklosti ometane, kajti tudi kamen je gradbeni material, ki zaradi vpliva podnebja propada. Na podeželju je bila ta zaščita kaj borna. Ob običajnem pomanjkanju denarja in materiala so nanašali tanke sloje apnenega veziva (malta + droben pesek pomešan z mivko), ki je sledila konfiguraciji kamnite stene. Starejši ljudje vedo povedati, kako so domačini hiteli po obilnejšem dežju v obcestne jarke in pobirali fini pesek za ometavanje.
Takšni ometi so na kamniti podlagi z leti odpadali, zadrževali pa so se v fugah. Sedaj moramo tudi upoštevati, da je v dvajsetem stoletju iz različnih razlogov večkrat prišlo do močnega odseljevanja prebivalstva iz podeželja, pa tudi mest, ostali pa so ne vzdrževani zidovi kamnitih hiš.
Mesta so lokalne skupnosti obnavljale in skrbele za obnovo javnih in drugih stavb, za podeželska naselja in hiše pa ne. Ljudje so odhajali v mesta ali v tujino, opuščali nekdanja domovanja, občasno obujali sentimente, ne pa vzdrževanja hiš. K razlogom sodi pomanjkanje denarja, nerešeno lastništvo in odnos do kamna. Itak so imeli negativen odnos do kamna, ki je običajno predstavljal simbol siromaštva. Tako mi je povedal znanec, da so se npr. otroci v osnovni šoli, ki so prihajali iz kamnitih hiš, smatrali za revne.
V javni spomin pa so se zapisale kamnite, ne vzdrževane hiše z golimi fasadami kot sinonimom istrskega in drugega podeželja. Prišli so furešti, ki so sledili tej prevladujoči romansirani zgodbi. Tako smo malo skrenili s poti, kar zadeva logiko obnove in vzdrževanja kamnitih hiš.
Vir: http://www.proambient.si/hisa/Arhitektura/kamnite-fasade
