Iz vlečenega testa so pripravljali štruklje in zavitke z jabolčnim, češnjevim, pehtranovim in skutinim nadevom. Iz kvašenega testa so delali potico, nadevano z jabolki, orehi in pinjoli, pinco, kvašene flancate ter kiflje. Fritole so pripravljali iz kvašenega in nekvašenega testa; ene vsebujejo rozine, druge jabolka in rozine, tretje jabolka in fige. Najbogatejše so fritole na piranski način. Pripravijo se iz rumene buče, jabolk, suhih fig, mandeljnov, pinjol, rozin, orehov, lešnikov, čokolade, sladkorja, ruma ali žganja, moke, jajc in vanilije.
Hroštole | Pehtranova potica |
Pandišpanja | Pehtranov zavitek |
Krhko testo so uporabili za pripravo hroštol, kolačkov z žganjem ali cukerančkov, maslenih piškotov, paštakrem ali kremnih rezin. Sladki ravioli so bili iz rezančevega testa, češnjeva torta ali narastek iz žvrkljanega, pandišpanj pa iz biskvitnega. Večina od teh sladic se pripravlja še danes (Pucer, 2000).
Sadje je vir vitaminov in mineralov, ki človeka ščitijo pred različnimi obolenji. Pomembno je, da se ga uživa vse leto. Slovenska Istra ga ima v izobilju. Na tem območju uspevajo fige, češnje, jabolka, hruške, breskve, marelice, melone, lubenice, slive, višnje, kutine, žižole, skurše, murve, zlato jabolko ali kaki, kivi, granatna jabolka, jagode, mandeljni in kostanj. Jedo ga surovega, kuhajo kompote, marmelade, ga pečejo, uporabljajo pri različnih sladicah, ga sušijo in vlagajo v žganje.
Fige | Kaki | Granatno jabolko |
Jedi iz sadja, ki so zaznamovale pokrajino, so: figov hlebček, figove balce, figova marmelada, pečene kutine v refošku, pečena jabolka, melone s pršutom, hruške s sirom, pečen kostanj, breskve v refošku in malvaziji ali bovla in žižole v žganju (Pucer, 2000).
Žižole v žganju | Figov hlebček |
Vrsto receptov za jedi najdete na tej povezavi.
Vir:
Živković, Milica in Poklar Vatovec, Tamara. Istrska kulinarika. avgust 2009.
To delo je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno- Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija licenco.