Podoben odnos oz. spoštovanje in koristi so poznati tudi pri nekaterih živalih (pajek-pajčevina uporabna za lečenje ran, zato naj pajek živi).

V prehrani so bili zelo povezani z naravo:
- nabiralništvo različnih rastlin in sadežev za hrano in prodajo (šparglji, zelišča, ruj,...).
- lov na divjačino (posebno na zajce, jerebice, pozimi ptiče, spomladi polže; vse tudi za prodajo); še danes pravimo: V Trstu se proda vse, tudi smeti.

Obstajalo je čaranje za lisico, tudi obred obhoda po vasi in obdarovanja lovcev (od vsake gospodinje 2 jajci, ker so ukrotili zlo v kokošnjaku); lisico so nosili v sprevodu nagačeno ali v košari za jajca. (celoten članek se ukvarja s čaranjem v Istri, zato ta razlaga)

Gojili so domače golobe in kunce za hrano. Za meso, posebno pa za volno, so redili ovce. Veliko so sirili (kravje ali ovčje mleko). Hrano so belili z mastjo, a ne v adventu in postu, zelenjavo in solate pa z oljčnim oljem. Maslo so tudi prodajah. Narava nudi sadje v vseh letnih časih, a ga je primanjkovalo, ker so bile družine številne. Še danes delamo "pan di fighi" = kruh iz fig ali 'hlebiće", ki so bili obvezna hrana moškim zjutraj ob žganju. Žito, ki ga je bilo malo, so še redki mlei v žrmljah.

Kruh je nadomeščala polenta, redno za večerjo, a nikoli za največje praznike. Koruzo phajo v lesenih - kamnitih stopah. Kruh so pekli na ognjišču, pod pekačem, imenovanim "počrpnja", pokritega v žerjavici in s pepelom. Zaradi boljšega okusa so ga oblagali z rastlinskimi listi, najčešče ohrovtovimi. Pekli so tudi nekvašeno pogačo - semenjačo. Kvas so spravljali od peke do peke doma. Kruh z ognjišča je navaden, v krušni peči pa so pekli za vse za velike praznike (pince-za veliko noč m kolače ob poroki) in za prodajo (kot dopolnilna obrt) v obalna mesta in Trst. Pri krušni peči so rabili kravjak za zatesnitev špranj. Z razredčenim kravjakom so pomazali tudi tla (izravnalna masa), kjer so mlatih žito.

Kupovali so morske ribe, in tudi sami lovili v Dragonji in Drnici; tudi rake in jegulje. Školjke so prišle na vrsto ob posebnih praznikih (vsi sveti).

Ob kolinah je v navadi črna polenta, to je polenta in svinjska kri. Svinino sušijo na burji, eni pa tudi dimijo v prostoru z ognjiščem. Med solatami prevladuje radič in 4-5 divjih rastlin z aromatičnim okusom.

V preteklosti so sejali več ječmena in ovsa, pa tudi lan (laneno olje) in rž za slamnato kritino hišice, "kažete", ter za izdelovanje tovornih sedel za osle.

Veliko ljudi misli, da so Istrani pili največ vino. Vendar je bilo v teh krajih veliko več olja: Vino so imeli za praznike. Še danes pa pijejo vodo in kis = "temperanje" ali samo vodo, sicer bi v vročini ne mogli delati. Vode je v sušnem obdobju primanjkovalo za ljudi in živino, zato so jo v izvirih zbirali po kapljicah.

Vir: Zapiski iz Istre - Šavrinije ; Avtor(ji). Koštiál, Rožana (avtor) ; Jezik. slovenski ; Vir. Etnolog. Nova vrsta (Ljubljana) ; Leto. 1995 ; Številčenje. letnik 5=56, ...