Gradivo govori z bogatim slikovnim gradivom, skicami in opisom vsake predstavljene hiške. Gre za izbor, ki hkrati izpostavlja potrebo po načrtnem popisu teh edinstvenih primerov ljudske arhitekture na Krasu in v Slovenski Istri, kjer so najpogostejše.
“Suhozid, kot ena najbolj znanih identitet kulturne krajine Krasa, je najstarejša znana konstrukcija, kjer je kamen uporabljen brez veziva v svoji elementarni obliki. Iz časov, ko je človek iznašel načelo sestavljanja s preklopom (korbeling), pa imamo danes nekaj sto let stara suhozidna kamnita zatočišča, ki so plod preprostega graditelja, kot so na Krasu hiške,” je povedal prof. dr. Borut Juvanec iz Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
Kamen je naravna prvina, ki je vtisnila Krasu največji pečat. Ker je bilo pomanjkanje prsti, ki bi prekrila površinsko kamenje, eden od glavnim omejitvenih dejavnikov za obstoj človeka, so se nekdanji prebivalci Krasa tem skopim naravnim pogojem prilagodili tako, da so v okolici naselij - kjer so orali vsaj do globine lemeža – postopoma odstranili (trebili) kamenje in le tega vgrajevali v gomile, škarpe in suhe zidove. Mestoma so tako prestavili celo 10.000 kubičnih metrov kamenja in več na vsak kvadratni kilometer površine. Tako so nastali zlasti suhi zidovi, ki so označevali meje, varovali pred živino, divjadjo, plenilci, ognjem, burjo in sušo. Neredko so merili celo do 20 kilometrov na kvadratni kilometer.
Sploh pa to ni edina oblika kamnite arhitekture, ki nas še vedno obdaja in navdušuje. Enako pozornost bi zaslužili pr'kati (svinjaki), vodnjaki, studenci (škedenci), kali (puči), perišča, tlakovane korte (dvorišča) in poti, če že pustimo ob strani zadrževalne in mejne zidove ter kamnito pohištvo.
Vinko Pisar
Vir:
http://www.dragodid.org/materijali/Juvanec-SLOVENIA.pdf
http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Suhi-zid-na-Krasu.aspx