Glavna razloga, da se več ljudi ne odloča za izvedbo suhozidanih kamnitih konstrukcij, sta pomanjkanja zavedanja o njihovi praktični, estetski in kulturno pričevalni vrednosti ter zmotno prepričanje, da je kamnita gradnja nedosegljivo draga. Zato se raje odločajo za betonske konstrukcije, ki se ne vklopijo v okolico, so neestetske in tudi manj obstojne, kot bomo spoznali v nadaljevanju.
Za enkrat so le posamezniki tisti, ki se odločajo za obnovo ali gradnjo kamnitih zidov z zavedanjem o njeni kulturni in estetski vrednosti. Pogosto pa rezultati kljub dobrim namenom največkrat niso uspešni zaradi splošnega nepoznavanja tradicionalnih graditeljskih tehnik. (Eda Benčič Mohar).
Domačija Solari v Reparcu |
Naša kolektivna zavest je povsem pozabila na tehniko gradnje suhega zida. S pričujočim gradivom se lotevamo normiranja suhozidne prakse. Naša prizadevanja imajo prepoznaven in jasen namen: vrniti se h koreninam istrske prakse suhe kamnite gradnje za vse tiste, ki jim to nekaj pomeni. So tudi stvari, ki jih ni moč izmeriti samo v denarju. Hkrati ugotavljamo, da je vračanje h kamniti dediščini Istre racionalno dejanje. Ne spuščamo se v prevladujoče miselne podobe o ravnanju z okolico, pač pa samo z veseljem ugotavljamo, da se ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine izplača. Podajmo se na pot lastnega izkušanja. Je kamen »sol« te zemlje? (Vinko Zupančič)
Solkanski most je največji kamniti most v Evropi | |
Solkanski most leta 1906 | Solkanski most leta 2010 |
Notranje sile, ki nas opredeljujejo kot prijatelje narave, varuhe dediščine, raziskovalce identitete in ljubitelje harmonije, niso nič drugega kakor del energije, ki jo vsebuje vsak kraj. Dovoliti, da te sile delujejo na naše občutke, pomeni oživitev okolja, ki ga najraje doživljamo, v njem živimo, ga načrtujemo in izboljšujemo, vendar ostaja vprašanje kako: z modnimi predoziranimi konfekcijskimi izdelki ali z ljubeznijo. Pametno je ne razgraditi tistega, na čemer smo grajeni in biti ponosni na vsak kamen v našem življenju. (Branko Orbanić)
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).