Ta tehnika gradnje zidov iz kamna sestoji iz razvrščanja stavbnega kamenja na zidu, ki ga po potrebi podložimo z majhnimi kamni, in iz zagotavljanja vezljivosti tako, da jih drži skupaj prekladanje kamnov v naslednji vrsti oziroma v globino zida in pa sama teža kamnov.
Različni primeri suhozidne gradnje (Krkavče, Podgorje, Pregara) |
Kadar nimamo opravka z lepimi stavbnimi kamni (kamni z eno ali več pravilnimi stranicami, pogosto tudi oklesani) se držimo enakih pravil skladanja, le da je izgled zida drugačen, za nekatere manj, za druge celo bolj privlačen. Poznavalci menijo, da je delo z neobklesanimi kamni še bolj zahtevno, tudi zato, ker jih je treba tu in tam še oklesati, da bi se lepo prilegali na zidu ali pa jih pustimo enake in si prizadevamo zgraditi zid po najboljših močeh.
Na suhozidne naletimo povsod po svetu tam, kjer je struktura tal dovolj kamnita. Potniki, ki potujejo po Istri lahko opazijo, kako pomembno vlogo so kamniti zidovi igrali v kmetijstvu. Pokrajina je gosto prepletena s podpornimi konstrukcijami, ograjami, poljskimi hišicami (kažetami – pravokotni tloris, kažuni – okrogli tloris), ki ji dajejo poseben značaj. Zid ima v kulturni krajini več funkcij: opredeljuje lastništvo, predstavlja pomemben požarni sektor, preprečuje erozijo terena ter omogoča kmetijsko izrabo na zelo nagnjenem terenu. Suhogradnja je bogato prisotna tudi v naseljih, najdemo jo v dvoriščnih in vrtnih zidovih, podpornih škarpah, tlakih, manjših kmetijskih stavbah...
Tipologija suhih zidov |
Suhozidne konstrukcije imajo neprecenljivo kulturno in estetsko vrednost: so nepogrešljiv oblikovalni element tradicionalne pokrajine in naselij. Na simbolni ravni so spomeniki vztrajnosti, žilavosti in preživetja mnogih generacij, ki so bivale v sožitju z naravo. »Iz kamna rastejo hrasti, iz kamnov so meje, ki delijo ograde« se slikovito izraža pisatelj Pahor (2010), ko podoživlja kulturno krajino v kateri živi. Suhogradnja je večinoma ljudska ustvarjalnost, arhitektura brez arhitekta, ki se je razvijala skozi dolgo zgodovino človeštva, od prazgodovine do danes. V Evropi je po suhogradnji najbolj znano Sredozemlje. Suhogradnja je bila zelo prisotna v arhitekturi kmečkega prebivalstva na podeželju. Nudila je zaščito pridelkov za prehrano in obrambo pred naravnimi in socialnimi nesrečami. Prehrano sta zagotavljala kmetijstvo in živinoreja, zaščito pa je predstavljala obrambna arhitektura, kjer so najbolj opazna obzidja prazgodovinskih gradišč. Naravnim nevarnostim, ki jih je poznal človek: mrazu, vročini, eroziji tal in vetru, so se pridružile še socialne nevarnosti, kot so spopadi, vojne, ropanja in bolezni. Ker je bilo v človekovi okolici le material v naravi, so ga ljudje morali čim bolje izkoristiti za svojo zaščito. Tako je prišlo do odkritij, ki so v uporabi tudi danes: podporni zidovi, obrambni zidovi, mejniki, tlakovanje za zbiranje deževnice, zaklonišča, smerokazi ipd. Človek je iz kamna razvil mnoge uporabne oblike, s predelavo lesa in njegovo povezavo s kamnom pa se je njegova domišljija še nadgradila.
Sodobna interpretacija kamnitega zida |
Ena od skupnih nalog hrvaških in slovenskih sodelavcev projekta REVITAS je bila, na novo ovrednotiti in osmisliti kamnito suhogradnjo kot izjemno pomembno sestavino kulturne dediščine Istre. Naš namen je, da predstavimo kulturno, prostorsko, estetsko in praktično vrednost suhograjenih konstrukcij širšemu, predvsem domačemu prebivalstvu, ki bi moralo prevzeti vodilno vlogo pri ohranjanju lokalne kulturne dediščine. Želimo obuditi že skoraj pozabljeno znanje o suhograditeljstvu in ga ponuditi vsem, ki bi se radi lotili obnove suhozidnih konstrukcij, pa ne vedo, kako. Drznemo si celo upati, da bo ta prvi korak prispeval k obuditvi starih obrti obdelave in gradnje s kamnom, ki so zamrle z zatonom tradicionalnega načina življenja. Od številnih zvrsti suhograjenih konstrukcij smo se odločili za tiste, ki so na našem terenu najpogostejše ali značilne, zanimive. Izbrali smo kamnite podporne in mejne zidove, ki na gosto prepredajo pokrajino, oblikujejo naselja in dajejo obema poseben, razpoznaven značaj.
Delavnica o suhozidni gradnji |
Vzporedno z nastajanjem portala so potekale še druge naloge s področja suhogradnje: sedem delavnic, na katerih so mojstri posredovali udeležencem praktično znanje ter snemanje dokumentarnega filma z natančnimi navodili za gradnjo kamnitih zidov. Vse, kar je bilo mogoče dokumentirati, smo povzeli v izide, ki jih na številne načine prikazujemo in nadgrajujemo na portalu TRAVEN.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).