Na primer trditev, da je kamnita gradnja predraga, lahko takoj ovržemo s preprostim arhitekturno-projektantskim izračunom: Kadar imamo opravka z npr. zadrževalnim zidom višine 2 m, potem imamo pri treh primerjanih tehnikah gradnje na dolžinski meter zida naslednje stroške:
armirani beton: cca. 500 EUR
beton: cca. 550 EUR in
kamen: cca. 400 EUR
Vizualno predstavo nam daje uvodna slika.
Pri gradnji samostojnega dvostranskega suhozida v višini en meter in enake dolžine dobimo naslednjo primerjavo:
beton: cca. 80 EUR
kamen: cca. 80 EUR
Tudi to primerjavo smo vizualno prikazali na uvodni sliki.
Pri suhozidni izvedbi upoštevajmo, da je, kadar kaj obnavljamo, kamniti material pogosto na razpolago že na »gradbišču«. Rekli bi, da je zastonj oziroma nas nič ne stane, kar seveda znižuje predstavljene stroške suhozidne gradnje. Slednje velja prav tako upoštevati pri odločitvi kako pristopiti k obnovi ali tudi suhozidni novogradnji. Stroškovno torej ni razloga za podcenjevanje suhozida.
Obnovljena hiša v Sokoličih |
Očitno je treba vpreči kulturno estetske predstave naše sodobne in polpretekle stvarnosti hkrati z dejstvom, da pogosto ne razpolagamo s kakovostnimi izvajalci, niti ne s predstavo kako bi naj izgledal kakovostni suhozid. Praktična vrednost suhograjenih kamnitih struktur je v tem, da so obstojnejše, ker bolje kljubujejo vodi in vetru in jih je lažje vzdrževati. Naštete lastnosti pa pridobijo šele, če so pravilno zgrajene, tako, kot so jih znale zgraditi neštete generacije pred nami.
Kamniti suhograjeni podporni zid se obnese bolje od betonskega ali grajenega z malto; med kamni je namreč veliko naravnega drenažnega prostora, ki poskrbi za nemoteno odvajanje vode. Tako voda ne pritiska na kamnito konstrukcijo, niti se ne zadržuje v njej. Če je drenaža (tj. odvajanje vode) pod njim ustrezna, je mogoče suho grajeni zid precej enostavneje popraviti ali spremeniti. Prosto stoječi zidovi se lažje upirajo sunkom vetra, ki se nekako »razdrobijo« skozi številne špranje in s tem izgubijo rušilno moč. Tradicionalni suho grajeni zidovi so se do neke mere sposobni prilagajati tudi naravnemu gibanju terena.
Utrinek iz Huma |
Kamniti zidovi so turistična privlačnost, ne toliko zaradi njih samih, pač pa zato, ker povečujejo krajinsko kakovost. Zidovi uveljavljajo naravni vzorec in dajejo občutek za mero v pokrajini, brez da bi pretirano izstopali ali odtegnili pogled od siceršnje lepote pokrajine. Obstajajo spodbudna znamenja, da raste pomen vizualne vrednosti zidov, skupaj z njihovo reinterpretacijo v kmetijstvu, turizmu in drugod, kar skupaj oblikuje dobro podlago za ohranjanje kulturne krajine Istre.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).