Največkrat gre za karakteristično zaporedje trdih in zaporedij debelih plasti peščenjaka, ki se izmenjujejo s plastmi mehkejšega laporja sivo plavkaste barve. V manjši meri so prisotne tudi druge vrste kamna, na primer apnenec, vendar se bomo tu omejili na peščenjak kot najširše uporabljeno tradicionalno gradivo v slovenskem delu Istre. Peščenjak je v Sloveniji pogosta in lahko prepoznavna kamnina. Uvrščamo ga med sedimentne kamnine ali usedline. Te nastajajo s prenosom in usedanjem snovi  najrazličnejšega izvora, ki se sprostijo pri preperevanju predhodnih kamnin. Peščenjak spada v ožjo skupino klasičnih kamnin. Te so sestavljene iz drobcev kamnin in mineralov velikih od nekaj centimetrov do manj kot en mikrometer.

Podpeč

Peščenjak je vezana usedlina. V njem so nekdanji robati kosi, prodniki in pesek povezani s karbonatnim, kremeničnim, glinenim ali železnim vezivom. Posledica različne sestave zrnc in veziva je različna obarvanost, vezava in trdnost peščenjaka. Zato je njegov videz tako raznolik, zaradi česar  se pestro menjava tudi videz gradnje. Izgled suhega zida je odvisen od kamna, ki je na razpolago v okolici. Podoba suhograjenih konstrukcij kaže veliko pestrost. Čeprav gre pretežno za peščenjak, se njegova sestava razlikuje, zaradi česar se ponekod lomi v večje in pravilnejše kose, drugod pa je težavnejši za obdelavo.  Glede na vrsto kamna, velikost in stopnjo obdelave lahko suhe zide razvrstimo tudi takole:

•    suhi zid iz kamnitih kosov nepravilnih oblik in neobdelanih površin (kiklopski zid – ni predstavljen na sliki v nadaljevanju )
•    suhi zid iz nepravilnih kvadrov in neobdelanih naravnih površin
•    suhi zid iz pravilnih kvadrov z lomljeno površino
•    suhi zid iz pravilnih kvadrov z rustikalno ali gladko površino

Tipologija suhozidov

Tipologija Vir: Orbanič, Zdenko. Kamen i suhozidno graditeljstvo. Tekst za priročnik. Kapitel: Žminj, 2011

Tradicionalni suho grajeni zidovi so se sposobni podajati in zliti s terenom, omogočajo pa tudi, da se po njih izliva voda, zato bodo preživeli svoje manj gibčne bratrance, ki so narejeni s pomočjo malte. Če je drenaža pod njimi ustrezna (da preprečuje dviganje zmrzali), je mogoče suho grajeni zid precej enostavneje popraviti ali pa spremeniti. Vendar pa zahteva tradicionalni zid najboljše kamne – veliko najboljših kamnov.

Kamnita zaščita vrha zida na poti do zaselka Pisari

Po drugi strani pa je izgled suhega zida  odvisen od kamenja, ki je na razpolago v okolici. Ne gre toliko za ustvarjalnost graditeljev, ker je treba v prvi vrsti upoštevati fizikalne zakonitosti. Slednje zahtevajo, da je vsak kamen suhega zida postavljen tako,

+ da ima težišče čim bližje podlagi na kateri leži, pomeni da vsak kamen "leži" vodoravno na svoji večji ravnini,

+ da "leži" vodoravno ne glede na poševnost terena,

+ da je vsak povezan s čim več sosednjih in nasprotnih kamnov,

+ da se težišče zida projicira na temelj, kar pomeni, da je navpični zid najbolj stabilen (če nanj ne deluje pritisk s strani)

Takšne fizikalne zakonitosti dajejo stalno obliko suhih zidov v določenem kraju, kar imenujemo tipologija suhozidne gradnje. Tipološka oblika suhega zida določenega območja variira znotraj svojega kroga v odvisnosti od stila gradnje graditelja. Pogosto rečemo, da ima zid rokopis graditelja. vsak zgrajeni zid je vzor za vse nove suhograditelje, zaradi česar moramo tipološke zakonitosti sprejeti kot dediščino, ki jo prenašamo iz roda v rod. Naročniki in/ali graditelji suhih zidov bi morali gornje zelo upoštevati.

Okrogla hiša v Škrljevcu

Skoraj ni primera obnove suhih zidov, da ne bi prišlo do razhajanja mnenj okoli izgleda in kakovosti gradnje. Grešijo kar vsi po vrsti: naročniki, ker se ne zanesejo na lokalno zvrst suhogradnje in jo praviloma ne poznajo oziroma razumejo; izvajalci, ker pogosto ne znajo povedati, kako bo zgledal njihov izdelek in so zaverovani v svojo prakso; oboji, ker se ne znajo dogovoriti o izdelku. Te neprijetne izkušnje nas bodo morale slej ko prej pripeljati do tipizacije suhih zidov po območjih kot kulturno dediščinske kakovosti in do pomembnega pravila pri obnovi ali novogradnji: dogovora o vrsti in izgledu suhega zida.

Kaj je lep suhi zid? Estetske preference prebivalcev Istre se včasih berejo kot kriminalka: betonski zid prekrit s tankimi škrlami po vidni površini; betonski zid, ki desetletja čaka, da se ga kdo usmili in dodela vsaj zamišljeno prekrivanje s škrlicami; strojno rezani kamni enakih dimenzij, ki se vtapljajo v beton in dajejo izgled opečnega zida; betonske fuge skoraj večje od samih vdelanih kamnov; pa kar betonski zid, kaj bi se sprenevedali. Naj spregovori Boris Podrecca iz enega od svojih intervjujev:  ....."naletim večkrat na zid iz razbitih kamnov in vmes pet centimetrov ometa. To deluje kot cmoki v močniku. To ni več kamen, to so knedli. Kamen izgubi svojo težo. Suhi zid je zid iz samega kamna." .....

Kamniti podhod

Kar naravnost je treba povedati, da bomo morali na suhe zide gledati skozi nova-stara očala. Najlepši so tisti, ki so nastali pred desetletji in nas obkrožajo. Poglejte si jih in uživajte v njihovi estetiki. Zakaj bi grešili?

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).