Manjkajoče kose lahko še vedno poiščemo v okoliškem terenu. Ko pa se odločimo za gradnjo novega zidu, pride do zadrege, saj je večina starih majhnih kamnolomov, imenovanih tudi »kave«, opuščenih in zaraščenih. Da bi bile nove gradnje usklajene z okoljem, bi jih morali poiskati in oživiti. V Slovenski Istri imamo za enkrat le dva večja kamnoloma peščenjaka: Poljane — Puče na hribu Plešivica in Jelarji na Hrvatinskem hribu. Toda ti »proizvajajo« industrijski kamen, ki se pogosto ne vklaplja v izvirno kulturno krajino Slovenske Istre.
S kovinskimi zagozdami lomimo kamniti sloj |
Presenetljiva je ugotovitev, da pridobivanje kamna iz kamnitih skladov v naravi ni zelo težko delo. Za potrebe filma o suhi gradnji smo posneli pridobivanje kamna, ki mu pravijo sudan in se zelo lepo lomi v bližini zaselka Karli na mestu, kjer so ga na prelomu prejšnjega stoletja že lomili. Ponekod, kot na primer v okolici Pregare in Topolovca lahko domačini še vedno pridejo do zelo dobrega peščenjaka pri čiščenju kmetijskih površin ali pa tudi namenoma odpirajo tla. Kamenje iz površinske plasti ima zaradi svetlobe in podnebnih vplivov izrazito rjavo barvo, kamen iz globljih plasti pa je modro sivkaste barve. Boris Podrecca je v svojem intervjuju pred nekaj leti povedal, kako so pri gradnji vinske kleti Brič prišli do lokalnega kamna na tej povezavi.
En kamen je zunaj |
Druga možnost za pridobivanje lokalnega kamna je ponovno odpiranje opuščenih kamnolomov – »kav«. Starejši ljudje iz istrskih vasi in zaselkov vedo natančno povedati, kje v bližini so domačini pridobivali kamenje za gradnjo. Ni odveč pogledati lokalne rečice in potoke po kakšnem deževju in visokih vodah ali se niso morda prikazali v strugi ali ob robu kakšni uporabni kamni. Tu nam pri izkopu kamnov iz flišnih plasti pomaga narava sama. Domačini v Istri so tako našli kamenje kjerkoli, kjer so ga tla razkrila zaradi njihovega delovanja, delovanja podnebnih vplivov ali vode. Na srečo je isto kamenje, ki je bilo v napoto motiki, služilo zamejitvi na novo očiščenih njiv.
Seveda ne moremo mimo možnosti, da pridemo do obdelanih kamnov iz porušenih starih hiš. Ta žalostna praksa se še vedno dogaja.
Novi kamen iz kave |
Potem ko smo kamenje izkopali je bilo zelo pomembno pustiti ga zunaj, da se nekaj let "prilagaja". To je bil najboljši preizkus kamna na odpornost proti zmrzovanju. Še posebej so tako preskušali tanke kamnite plošče za pokrivanje streh. Vsi kamnolomi na površini tal so nastali iz praktičnih razlogov. Bolj kot pa je kamen iz globine, boljša je njegova kakovost, vendar je težje priti do njega. Bolj kot je bil kamen iz nahajališča slojevit, manj je bilo dela pri gradnji, večja je bila varnost in nosilnost zidov, lepši pa je bil tudi splošen vtis o zidu. Zaradi tega se za zidanje stanovanjskih in gospodarskih objektov ni uporabljalo kamenje pridobljeno s čiščenjem njiv. Velja nepisano pravilo, da se kamenje iz njiv uporablja za spremljajočo suhozidno gradnjo na poljih, medtem ko se je kamenje iz kamnolomov uporabljalo za objekte, kjer so živeli ljudje ali živina. Takšna zasebna nahajališča kamenja so vedno pomenila tudi izvor zaslužka za lastnika. Pogosto so nahajališča ne namenoma našli pri čiščenju njiv.
Bera novih kamnov |
Uporaba lokalnega kamenja za gradnjo povleče za sabo raznoliko tipologijo suhih zidov, ki se lahko vidno razlikujejo po posameznih področjih Slovenske Istre in jih je treba zaradi ohranjanja izvirnosti kulturne dediščine spoštovati. Kaj bi porekli ob pogledu na neko dvorišče v Movražu pokrito s strojno izdelanimi skrilami iz pohorskega tonalita.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).