Stanovanjska hiša je samostojna enota. Starejši tip je imel v pritličju klet in morda še kuhinjo, medtem ko so bile v zgornjem nadstropju spalnice in kašče, do katerih se je prišlo po zunanjih stopnicah in ganku. Šele kasneje so ponekod uvedli notranje stopnišče. V manjši meri se je kraški tip domačije razvil tudi v Istri, sicer pa je podoba domačij v Istri zelo pestra. Včasih je gospodarsko poslopje v istem nizu s stanovanjsko hišo, drugje je od nje povsem ločeno. Če so bili gospodarski in bivalni prostori združeni v isto stavbo, je bila delitev etažna. Gospodarski prostori so imeli mesto v pritličju, bivalni v nadstropju. Do slednjih je bil dostop po baladurju.
Posegi v naseljih
Pri ohranjanju organizacije domačij z razporedom notranjih in zunanjih prostorov ter komunikacij med njimi pride v poštev metoda adaptacije – revitalizacije. Njen pomen je velik; stavbam določa vsebino, kar ima odločujoč vpliv na ureditev celote. Idealno bi bilo, da bi se ta metoda uporabila pri vseh stavbah oziroma domačijah, ki se obnavljajo. Vendar je pri stanovanjskih hišah, ki niso posebej zavarovane znotraj zaščitenih naselij, ta metoda večkrat težko izvedljiva, ker preveč posega v načrte investitorjev. V večji meri se uporablja pri stavbah, ki imajo javno funkcijo. Lastnik, ki načrtuje v stavbi/domačiji turistično dejavnost, bo na primer zainteresiran, da jo ohrani v čim bolj avtentični podobi in tradicionalni pripovednosti, saj se zaveda, da bo to povečalo njeno privlačnost in izboljšalo kakovost bivanja.
Žal se nekaterim kompromisom v škodo integritete kulturne dediščine ni mogoče izogniti, če želimo, da bo načrtovanje revitalizacije realno. Današnji stanovanjski standardi se v nekaterih vidikih razlikujejo od preteklih. Elementi, ki so tuji tradicionalni kulturi in stavbarstvu, vendar so hkrati nujno potrebni v sodobnih bivalnih in gospodarskih enotah, so predvsem sanitarije ter električna, vodna, odtočna, toplotna in telefonska napeljava. Vendar je tudi naštete posege mogoče izvesti tako, da se nemoteče vključijo v obstoječo materialno substanco, ne da bi okrnili njeno podobo in pričevalnost.
Zaradi vnosa novih funkcij je večkrat treba spreminjati namembnost prostorov, predvsem iz gospodarskih v stanovanjske. Včasih to narekujejo sanitarni predpisi, ki zahtevajo umik hlevov, svinjakov in podobnih objektov iz vasi, čeprav so bili ti v preteklosti njen sestavni del. Po drugi strani je prišlo do novih tehnoloških zahtev pri hlevarstvu, kletarstvu in drugih kmečkih dejavnosti, ki večkrat zahtevajo umik v večje prostore zunaj naselij. V nekem smislu je spreminjanje namembnosti prostorov samo nadaljevanje že tradicionalnega dogajanja; že v preteklosti so namreč domačini prirejali prostore in cele stavbe v skladu s spreminjajočimi se potrebami.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).