Z vso opremo so neodtujljiva vsebina in estetska komponenta podeželskih naselij.
Dvorišča so različnih velikosti in oblik. Pri domačijah kraškega tipa so razmeroma velika in zaprta; obdajajo jih stavbe in visok kamnit zid s portalom. Dvoriščni porton je bil pomemben del celote. Pomenil je povezavo domačije z ulico in vasjo, zato je bila njegovemu oblikovanju namenjena posebna pozornost; kamnoseško obdelani okvirji so prave mojstrovine. V Istri naletimo na naslednje različice: od visokih zidov, ki zapirajo dvorišča, do nižjih izvedb, ki omogočajo vizualno komunikacijo med dvoriščem in vaško ulico. Nekatera dvorišča so delno obzidana, druga pa brez pregrad prehajajo v vaški ambient.
Poseben čar daje dvoriščem zasaditev: najznačilnejša je pergola iz tesanega akacijevega lesa, prepletena s trto. Lahko pokriva celotno dvorišče ali le njegov del. Postavitve so različne: v večini primerov je pergola tik ob hiši, včasih pa na zunanjem robu dvorišča. Kjer je ni, jo nadomesti drevo (murva, kostanj ali oreh), naletimo pa tudi na oboje.
Dvorišča so v celoti ali delno kamnito tlakovana. Tlak je iz nepravilnih plošč lokalnega kamna (peščenjaka ali apnenca) debeline vsaj 10 cm, ki so položene na izravnano podlago brez veziva (suhogradnja). Prostor med njimi se je sčasoma zarasel z mahovi ali travami. Kjer ni bilo tlaka, je bila steptana zemlja, saj se je po površini veliko hodilo in na njej delalo. Danes so dvorišča večinoma zaraščena s travo. Na dvorišču so bili manjši objekti (ne vedno in ne vsi od naštetih): gnojnik, kokošnjak, svinjak, poljsko stranišče. K opremi dvorišča spadajo še kamnita miza, kamnite ali lesene klopi, včasih vodnjak, lijak.
Posegi v naseljih
Dvorišča morajo ohraniti originalno podobo. Po metodi konservacije morajo biti ohranjeni vsi elementi, ki ga sestavljajo: dvoriščni zidovi, portali, objekti, tlaki, pergole in druga zasaditev, vodnjaki, klopi, mize, lijaki in morebitna druga oprema. Večje novogradnje v dvoriščih niso dopustne, mogoča pa je postavitev manjših objektov (lop za avtomobile, manjših shramb, drvarnic), vendar v kamniti gradnji, omejenih dimenzij in oblikovanih v skladu s stavbnim izročilom.
Obstoječe tlake je treba obnoviti po metodi konservacije. Zaradi gibanja terena je včasih treba tlak in podlago izravnati. V teh primerih se kamni odstranijo in ponovno namestijo na izravnano podlago, na enak način in po istem vzorcu. Manjkajoči deli se dopolnijo z novimi, izdelanimi po vzoru originalnih po dimenzijah, obliki, materialu in njegovi obdelavi. Pri tem je zelo pomembno, da izhajajo novi kosi iz istih nahajališč kot originalni, torej da gre za isto strukturo kamna, kar pogojuje tudi likovno kompozicijsko podobo tlaka.
V dvoriščih se ohranijo/obnovijo pergole, izdelane po vzoru tradicionalnih iz akacijevega lesa. Nadstreški ali tende nimajo tu kaj iskati. Za nočno osvetlitev zadostuje nekaj preprostih klasičnih luči v obliki kovinskega krožnika.
Posebno poglavje pomeni zunanje pohištvo, ki lahko veliko prispeva k podobi celote, če je pravilno izbrano. Edina oprema, ki pride tu v poštev, so lesene mize, klopi in stoli, izdelani po vzoru starih. Ob fasadi je mogoča postavitev kamnitih klopi.
Pri novogradnjah v naseljih se dvorišča uredijo na enak način, z metodo rekonstrukcije po analogiji. Novogradnje zunaj naselij Pri novih gradnjah zunaj naselij se zahteva uporaba lokalnega kamna ali drugega tlaka, ki mu je po strukturi in barvi podoben. Glede na izjemne tehnične lastnosti naravnega kamna, zlasti njegove trajnosti in odpornosti proti obrabi je bolj smiselna uporaba naravnega kamna. Tradicionalna posaditev se ne ohranja le zaradi kulturno pričevalnega in estetskega elementa, ampak tudi zaradi tega, ker omogoča prijetno bivanje zunaj tudi v toplejših mesecih leta.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).