oblikovati in omogoča pravilnejšo gradnjo kakor apnenec. Vendar ta ni povsod enaka, saj se peščenjak iz različnih najdišč razlikuje po gostoti, lomljivosti in debelini plasti. Zaradi tega je na terenu nastala pisana paleta različnih gradenj. Apnenec je zahtevnejši material, saj se teže lomi in če želimo dobiti želeno obliko, ga moramo klesati. Zidarji so morali veliko bolj premišljeno ravnati z njim, da so ga umestili na pravo mesto. Kjer sta bili v bližini obe vrsti kamna, naletimo na mešano gradnjo.

 Mešana gradnja v Krkavčah

Zunanji nosilni zidovi so grajeni na dve lici z vmesnim prostorom, zapolnjenim z drobirjem in zemljo. Povprečna debelina nosilnih zidov je približno pol metra. Gradnja je kakovostna, s tesno prilegajočimi se kamni, zloženimi ležeče v vodoravne vrste, tako da omogočajo stabilnost. Hišni vogali so posebno skrbno izdelani, iz večjih in pravilno klesanih kamnov, medsebojno povezanih po principu šivanega roba. Uporaba malte je minimalna, pravzaprav so naravni agregat iz okolice (mivko ali prodec iz bližnjih rek) povezali z apnom in sčasoma je masa pridobila podobo kamnitega drobirja. Sestavni del kamnitih obodnih zidov so kamniti okvirji oken in vrat, razbremenilni loki in preklade, konzole, niše, polkrožno ali ravno zaključeni vhodi v lope. Okvirji oken in vrat so iz peščenjaka ali iz belega istrskega kamna. Slednjega so naročali v kamnolomih (večkrat Zrenj), ker so bili okvirji iz tega materiala vitkejši in obenem vzdržljivejši.

Na kaj vse moramo biti pozorni, ko obnavljamo obodne zidove...

Kamnit nadstrešek nad vhodnimi vrati v Topolovcu

Žal še zdaleč ne moremo prikazati raznolikosti vseh stavbnih elementov, ki se pojavljajo na istrskih hišah in prispevajo k njihovim unikatnim podobam. Tako osiromašeno pa je videti hiša, katere fasado so pri obnovi brezčutno »očistili«.

Kamniti zidovi stanovanjskih hiš so bili praviloma ometani na zunanji in notranji strani. Ometi so iz apnene malte in lokalnega agregata, ki jim je dal značilno barvo in strukturo. Kjer so si lahko privoščili, je bil omet debelejši in v kasnejšem obdobju (verjetno šele od druge polovice 19. stoletja) tudi obarvan. O tem imamo žal premalo podatkov. Omet je enoplasten in zariban, prilegajoč se kamniti strukturi fasade. Kjer si ometa niso mogli privoščiti, so izvedli izravnalne fuge; z zaprtjem stikov med kamni so zadostili vsaj osnovnim potrebam po izolaciji. Iz povsem praktičnih razlogov (nemoteno odvajanje dima) so bili dimniki in kavade vedno ometani.

Posegi v naseljih

Pri stavbah v tradicionalnih naseljih se mora ohraniti čim več originalnih kamnitih zidov s pripadajočimi stavbnimi členi. Kako se lotiti obnove, je odvisno od primera do primera. Odločilen dejavnik je ohranjenost stavb. Metoda konservacije se uporablja predvsem pri sanaciji obodnih zidov ali njihovih delov, ki so še dovolj stabilni, da to omogočajo. Pri tej metodi se uresničuje konservatorska zahteva po ohranitvi originalne materialne substance, spomina na staro graditeljsko znanje in po dokumentiranju raznolikosti gradnje. Ohraniti se morajo obstoječe fasadne odprtine, odpiranje novih okenskih in vratnih odprtin je dopustno le izjemoma. Zazidane originalne fasadne odprtine se lahko ponovno odprejo. Sanacija zidov, ki so v večini primerov poškodovani, obsega statična konsolidacija z armiranobetonsko vezjo, navzven nevidno, ali z železnimi vezmi, na zunaj vidnimi kot železni križ ali polkriž. Potrebna je tudi izvedba drenaže ob temeljih zaradi preprečevanja dviga vlage v zidove. Po potrebi se zidovi zapolnijo z injektirno malto, ki ne vsebuje cementa, z vgrajenimi snovmi, ki preprečijo kapilarni dvig vode. Za zapolnitev rež med kamni mora biti uporabljena malta, ki ne vsebuje cementa in se barvno približa barvi originalne malte. Slednje se doseže z uporabo lokalnih agregatov. Metoda rekonstrukcije se izvaja v dveh oblikah: kot dopolnitev manjkajočih delov zidov in kot rekonstrukcija v smislu nadomestne gradnje na mestu ruševin. Pri delni rekonstrukciji zidov morajo biti novi deli identični originalnim po vrsti, dimenzijah in obliki kamna ter po načinu gradnje. Kot vezivo se uporabi apnena ali tovarniško izdelana malta, ki ne vsebuje cementa.

Primera dobro obnovljenih hiš v Podpeči in Gradinu

Na delih stavb, kjer je porušen velik del nosilnih zidov, je mogoče manjkajoči del pozidati v opeki. Za morebitne kamnoseške dele, ki so odpadli s stavbe, a so se ohranili, se uporabi metoda rekompozicije, torej vgradnje na prvotno mesto, kjer bodo ti deli imeli prvotno funkcijo. Mnogi se odločijo za sanacijo/obnovo ali kamnitih zidov gradnjo novih zaradi estetskih razlogov. Toda nepravilen pristop h gradnji doseže ravno nasproten učinek. Zidanje s širokimi cementnimi fugami in »dekorativne« kamnite obloge fasad delujejo tuje in - povejmo naravnost – grdo.

Ekstremno živobarvne fasade v Borštu

Ekstremno živobarvne fasade v Šmarjah

Gradnja celovitih rekonstrukcij/novogradenj je mogoča v opeki. Tak pristop je enostavnejši in cenejši, obenem pa zadosti konservatorskemu cilju ohraniti staro poselitev (tlorisno mrežo, višinski gabariti, oblikovanje). Ker se fasade omečejo z apneno malto, se novogradnje neagresivno vključijo v dano okolje in ga uspešno dopolnjujejo. Lokalni kamen se uporablja za okvirje oken, vrat in drugih detajlov na fasadi.Originalni ometi so večinoma uničeni. Fasade stanovanjskih hiš je treba ometati s fino zaribano, rahlo podaljšano apneno malto. Zaradi preprečevanja dviga kapilarne vlage se v spodnjem delu fasade uporabi sanirni omet. Na fasadah se ne izvajajo cokli. Omet mora biti enoplasten in v skladu z lokalno stavbno tradicijo razmeroma tanek, prilegajoč se površini zidov. Nivo fasadnega ometa se pomakne pod površino zunanjega roba kamnitih vratnih in okenskih okvirjev. Gospodarski objekti (hlevi s seniki, svinjaki, kokošnjaki) so bili praviloma neometani, zato taki ostanejo. Mogoča je zapolnitev večjih rež med kamni z drobirjem in izravnalnimi fugami iz grobe apnene malte. Tradicionalni vaški ambienti so zelo občutljivi za vsako novost. Modne ekstremno žive barve zadnja leta spreminjajo podobo naselij. Delujejo vsiljivo in neokusno, da sploh ne omenjamo tega, kako krnijo kulturno pričevalnost. V naseljih pridejo v poštev nežne pastelne barve. Iz istih razlogov je za tradicionalne ambiente neprimerno tudi »igračkanje« z ometom: puščanje vidnih kamnov (na primer šivanih robov) sredi debele plasti fasadnega ometa. Veliko investitorjev, ki se odločijo za obnovo kamnite hiše, pusti fasade neometane, z vidnim kamnom kot estetskim elementom. Pri določenih stavbah je to dopustno, vendar je treba posvetiti veliko pozornosti načinu zastičenja rež med kamni. Velika napaka je uporaba cementne malte, ki ni kompatibilna z lokalnim kamnom, obenem pa zabrisuje pričevalnost o nekdanjem graditeljskem znanju in deluje neestetsko. Večje reže med kamni je treba zapolniti s kamnitim drobirjem, vse pa je treba zastičiti z grobo apneno malto z agregatom lokalnega izvora, ki se bo barvno uskladil s fasado.

Novogradnje zunaj naselij

Pri novogradnjah zunaj naselij se ne zahteva kamnita gradnja, vendar mora biti fasadni omet fino zariban in obarvan v topli pastelni barvi. Če se investitor odloči za kamnito gradnjo hiše ali posameznega stavbnega elementa, naj uporablja lokalne materiale in tradicionalen način gradnje.

Dober primer novogradnje v Srgaših s kamnitim baladurjem

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).