Sestavljata ga zunanje kamnito stopnišče in manjši pokrit prostor pred vhodom. Oba sta ograjena s polno zidano ograjo. Ponekod je del ograje lesen ali kovinski. Podest pred vhodom (redkeje tudi stopnišče) je tlakovan s kamnom (redkeje lesenimi deskami). Večina podestov je pokritih z enokapno in v posameznih primerih trikapno leseno konstrukcijo, krito s korci. Nadstrešek podpirajo kamniti ali leseni stebriči. Stebri, ki nosijo strešico ali podpirajo spodnji del, so kamniti monoliti, večkrat klesani in s posnetimi robovi. Nad drugimi je lesena pergola. Prostor pod stopnicami je polno zidan, pod podestom pa je delno ali v celoti odprt. Nice imenuje ta motiv »loggietta«, njene korenine pa išče v beneškem stavbarstvu. Zunanje stopnišče ima funkcijo, ki izvira iz temeljne prostorske delitve stavbnih enot na gospodarsko pritličje (hlev, klet) in stanovanjsko nadstropje.
Gank, ki ga domačini imenujejo baladur, se je pojavil na Krasu in Kraškem robu po zgledu furlanske arhitekture s konca 17. ali iz 18. stoletja z uvedbo koruze, ki so jo na njem sušili. Redkeje ga zasledimo v Istri. Gank je dolg lesen hodnik, globok od 1 do 1,30 m, ki poteka vzdolž cele širine glavne fasade. Za razliko od istrskih baladurjev, ki vodijo pred edini vhod v stanovanje, pa je iz kraških gankov vstop v vsak prostor v nadstropju. Pod iz desk je položen na tramove, ki so vpeti v obodni zid ali jih nosijo leseni in/ali kamniti stebri. Pokriva ga lesen nadstrešek v podaljšku strešne konstrukcije, ki ga podpirajo leseni stebriči. Lesena ograja je izvedena na različne načine, a vedno je preprosta: na dve vodoravni deski so pribite navpične letvice, ponekod je ograja zaprta z deskami, drugje jo sestavlja nekaj vodoravnih desk. Na gank vodijo kamnite ali lesene stopnice.
Izbrane fotografije in izrisi gankov in baladurjev nudijo le delen vpogled v množico zanimivih izvedb teh motivov na območju slovenske Istre in Kraškega roba.
Posegi v naseljih
V naseljih naletimo na veliko rekonstrukcij in novogradenj izpeljank iz tradicionalnih baladurjev, vendar so nekatere izvedbe žal nepravilne. Včasih je zaslediti ambicijo investitorja, da bi sledil lokalni tradiciji, vendar to ni mogoče z vnašanjem novih materialov in oblik. Veliko je tudi primerov, ko se obstoječe stavbe neprimerno dozidajo z balkoni, terasami po vzoru predmestnih gradenj. Oboje pomeni degradacijo vaških ambientov. Tudi obnova obstoječih enot se lahko kljub dobrim namenom odmakne od uspešne realizacije že z uporabo napačne malte.
Vsak posamezen baladur in gank je treba ohraniti v celoti, kot unikat. Sanirati ga je treba po metodi konservacije in rekompozicije. Uničene dele, največkrat so to nadstreški in posamezni kamniti deli, je treba dopolniti po metodi delne rekonstrukcije z novimi, po dimenzijah, obliki, materialu in njegovi obdelavi izdelanimi po vzoru originalnih .
Popolna rekonstrukcija pride v poštev na mestih porušenih baladurjev. Baladurji, o katerih obstaja foto ali druga dokumentacija, se obnovijo kot replike po vzorih originalnih, tisti, o katerih podatkov ni na voljo, pa se izdelajo na novo po analogiji, zgledujoč se po ohranjenih primerih v naseljih. Pomembno je, da se pri gradnji uporabljajo tradicionalni lokalni materiali: kamen, les, apnena malta in korci za kritino. Lep primer popolne rekonstrukcije je baladur Bržanove domačije v Smokvici. Po samoporušenju zaradi dotrajanosti je bil leta 2000 obnovljen v okviru spomeniškovarstvenega projekta. Ker gre za izjemno kakovosten stavbni element in del kulturnega spomenika, je bila sprejeta odločitev za rekonstrukcijo. To so omogočili dostopni podatki (fotografije in fotogrametični posnetek). Ob rekonstrukciji se je izvajala metoda rekompozicije; kamen je bil zbran iz ruševin, večji in razpoznavni kamni pa so bili postavljeni na prvotna mesta. Leseni deli so bili tako uničeni, da jih je bilo treba nadomestiti z novimi.
Novogradnje zunaj naselij
Pri novogradnjah zunaj naselij je problematična izvedba balkonov in teras; teh je pogosto preveč ter so prevelike in niso na pravih mestih. Večkrat obkrožajo dve ali več fasad in se včasih ponavljajo v dveh etažah. Taki balkoni vnašajo v prostor nered in degradirajo kulturno krajino, poleg tega pa so bolj kot ne neuporabni. Prevelike terase rušijo razmerje med osnovno stavbno celico in dodanimi enotami in so zaradi pretiranih dimenzij pretežno neizkoriščene.Namesto opisanih izvedb se kot dobra osnova za izpeljavo sodobnega uporabnega in estetskega stavbnega elementa ponuja motiv baladurja, vzetega iz bližnje soseščine. Ponujata se dve varianti: baladur se lahko izvede v celoti, s povečanim podestom (tlorisni pravokotnik dimenzij 3 x 3 metre je uporaben zunanji prostor) ali pa se zunanje stopnice odstranijo in ostane terasa. Lastnik, ki bo na polno zidano ograjo dodal zaključne police iz lokalnega kamna in bo lesen nadstrešek ali pergolo podprl s kamnitimi stebrički, bo zunanjost hiše nadgradil z estetsko noto, ki bo neprimerno bolj prefinjena, kot če bi vanjo vnašal, na primer, prefabricirane betonske elemente.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).