Primeri obnovljenih enot kulturne dediščine v Slovenski Istri.
Za ponazoritev modela revitalizacije smo izbrali nekaj konkretnih primerov, pri katerih se je pokazal interes lastnikov za njihovo oživitev, ohranitev in vnos kulturne turistične funkcije: naselje Abitante, Bržanovo domačijo v Smokvici, Bincilćvo štalo v Hrastovljah in Mihotovo domačijo v Pisarih. Naštete enote družijo nekatere skupne lastnosti: imajo status kulturnih spomenikov ali stojijo na spomeniško zaščitenem območju, so anonimne (zato so arhivski in drugi zapisi o njih skromni), imajo pa visoko etnološko pričevalnost o načinu življenja v preteklosti in predvsem o graditeljskem znanju.
Niša - znamenje na hiši v Zrnjovcu
Ognjišče v Pregari
Dvoriščni tlak v Hrvatinih pri Koštaboni
Izhodišče za načrtovanje obnove je njihova zadnja pojavna podoba, kot se je ohranila po zamrtju tradicionalne rasti po drugi svetovni vojni.
Kljub nekaterim skupnim značilnostim se enote razlikujejo po obsegu in lastništvu. Abitanti so naselje z veliko lastniki, Bincilćva štala je manjša stavba z enim lastnikom, medtem ko se pri Bržanovi domačiji lastništvo šele ureja. Mestna občina Koper je od dedičev odkupila njen del, za odkup preostalega dela obsežnega stavbnega kompleksa se pa še dogovarja. Mihotova domačija je manjši domačijski kompleks z enim lastnikom.
Z izbranimi primeri prikazujemo načine revitalizacije, ki so se izkazali za uresničljive in uspešne. Model revitalizacije se torej gradi iz prakse. Pri Abitantih je bilo izdelano celovito načrtovanje obnove z vnosom novih namembnosti kot temelj za vse nadaljnje dejavnosti. Pri Bržanovi domačiji in Bincilćvi štali je poudarek na negovanju gradbenih posebnosti in arhitekturnih detajlov. Pri Bincilćvi štali je prikazana možnost manjših sprememb v stavbnem tkivu in komunikacijah, ki izhajajo iz tradicionalnega načina razmišljanja in bodo pripomogle k boljšemu funkcioniranju stavbe z novo namembnostjo. Pri Mihotovi domačiji je predstavljen vnos modernega arhitekturnega elementa v dediščinsko stavbno tkivo.
Padna
Predstavitev naštetih primerov zajema osnovne konservatorske pristope, na podlagi katerih se oblikuje model revitalizacije, vendar samo načelno. Vsaka enota kulturne dediščine namreč zahteva prilagojen pristop glede na značilnosti arhitekture, stopnjo ohranjenosti in vrsto predvidene namembnosti.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
