Koper je eno najstarejših in najbolj (neupravičeno) spregledanih slovenskih mest. Številni obiskovalci, ki drvijo mimo Kopra proti Piranu in Portorožu, iz ceste vidijo le neprivlačne žerjave koprskega pristanišča, a ne vedo, da se tu skriva čudovito in živahno staro mestno jedro. Dolgoletna vladavina Beneške republike je pustila fantastično arhitekturno zapuščino, ki je vsekakor vredna ogleda. Raziščite ozke ulice Kopra, odkrite njegove številne trge ter se pomešajte z domačini, ki jih je tu precej več kot turistov. Presenečeni boste!

Zgodovina
Historično mestno jedro Koper zavzema pozidano območje nekdanjega otoka, ki je bil zaradi naravnih danosti zelo primeren za poselitev, najverjetneje že v antiki, nedvomno pa zasledimo naselbino v obdobju preseljevanja narodov, v 6. stoletju. Prve osnove današnje urbanistične zasnove mesta so bile dane v času Oglejskih patriarhov, ki so mesto povzdignili med najpomembnejša Istrska mesta.

Mestna zasnova, ki se je s svojo značilno parcelacijo in potekom mestnih ulic ohranila do danes, se je dokončno izoblikovala do 15. stoletja, po vzoru srednjeveških utrjenih mest pod vladavino Beneške republike. To je bilo obdobje največjega mestnega razcveta na kulturnem in gospodarskem področju, ki se je odražalo še v 16. in 17. stoletju.

Posebno pozornost zaslužijo večje renesančne in baročne palače z vrtovi in dvorišči. Stanovanjsko meščansko arhitekturo predstavljajo najstarejše romanske in gotske hiše, ki so se ohranile nepredelane. Med stanovanjsko historično mestno strukturo so se ohranili tudi večji samostanski kompleksi. Od osmih jih je šest še vedno in situ.

Mesto označuje ohranjena sakralna dediščina in spomeniki s pripadajočo bogato cerkveno opremo, ki jo stilno opredelimo v čas od romanike, gotike, renesanse, baroka in historicizma.

Koper oz. Capo d’Istria (glava Istre) je bil nekdaj otok in solinarsko mesto. Njegovi začetki segajo v rimsko obdobje, največji pečat pa mu je dala Beneška republika, v času katere je gospodarsko in kulturno vzcvetel. Veter iz jader mu je vzela Avstro ogrska proglasitev pristanišč Trst in Reka za odprti pristanišči leta 1719 in izgradnja železnice Trst-Dunaj. Po 2. svetovni vojni pa se je spet začel močneje razvijati ter s časom postal gospodarska prestolnica obalne regije in pomembno pristaniško mesto.

Titov trg
V mesto vstopite, kot se spodobi, skozi edina nekdanja mestna vrata Muda in na kamnitem loku takoj opazite eno prvih plastik mestnega simbola – sonca. Preko njih vstopimo na simpatičen Prešernov trg z zanimivim Da Pontejevim vodnjakom. Trg je bil narejen tako, da očara obiskovalce s svojo tedanjo prostornostjo in poudarja veličino mesta.
Od tu naprej se začne labirint zanimivih ozkih ulic, preko katerih se ‘prebijemo do glavne znamenitosti Kopra - Titovega trga ali plateu communis.

Prostoren pravokotni trg iz vseh strani zapirajo čudovite zgradbe. Na eni strani je fantastična Pretorska palača, nasproti njej stoji Loža - zanimiva zgradba, kjer so nekdaj potekale pomembne debate meščanov, danes pa je tu kavarna z enkratnim pogledom na trg. Je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Nad kamnitimi stebri se vijejo šilasti gotski loki. Pa z ložami še nismo zaključili. Njej nasproti, na levi strani podhoda skozi Pretorsko palačo se nahaja še najstarejša ohranjena loža v beneškem svetu – Lobia Vetus iz leta 1278.

Na desni strani trga boste opazili ‘Foresterio’ in ‘Armerio’ (nekdanja prenočišča za goste in skladišče za orožje), na levi pa stolnico Marijinega vnebovzetja ter 54 m visok mestni stolp, kamor se lahko povzpnete za razgled iz ptičje perspektive. Stolnico Marijinega vnebovzetja so postavili v drugi polovici 12. stoletja. Cerkev so v 15. stoletju povečali. V spodnjem delu se je ohranil gotski stil, zgornji pa je grajen v renesančnem slogu. Danes je stolnica ponovno gradbišče. Vanjo vgrajujejo druge največje orgle v Evropi – donacijo švicarskih mecenov. Sestavni del sakralne celote v mestnem jedru je še Rotunda ali krstilnica Janeza Krstnika, ki ima romanske korenine in se nahaja za stolnico.

Toprej plateu communis ali Titov trg je središče, na njej pa dominira Pretorska palača. Spada med osrednje arhitekturne spomenike v Kopru. Ima bogato stavbno zgodovino od 13. do 17. stoletja. V drugi polovici 15. stoletja je v glavnem dobila sedanjo podobo. Zgradili so jo na prostoru dveh starejših hiš iz sredine 13. stoletja. Je najbolj reprezentančen profani objekt mesta s svojim poznogotsko-renesančnim pročeljem in raznorodnimi notranjimi prostori. Palača je bila namenjena posvetnim mestnim funkcijam. Bila je sedež beneških podestatov in kapitanov do konca 18. stoletja. Okrašena je s kipi, grbi in napisnimi kamni. Leta 1664 so nad glavno pročelje postavili gibelinski zobčasti nadzidek. Kamnita in z mečem oborožena Pravica stoji med cinami. Danes je palača za reprezentančne potrebe občine predelana in urejena s stilnim pohištvom v razstavne prostore, pisarne in slavnostno dvorano.

Trg Brolo
Če je bil plateu Communis politično središče mesta, pa je bil bližnji trg Brolo njegovo poslovno središče. Na njemu so dnevni branjevci prodajali svoje pridelke in izdelke. Na sredini trga Brolo stojita kamnita gotska vodnjaka iz konca 15. stoletja, kjer so se meščani oskrbovali s kapnico. Trg premore zopet kopico znamenitih stavb, začenši od Fontica nekdanje mestne žitnice, zgrajena leta 1392, nadalje škofijske palače in ogrlice prelepih drugih baročnih palač: Visich Nardi (do pred kratkim sedež upravnih služb), Brutti (današnja mestna knjižnica), Gravisi-Barbabianca (sedanja glasbena šola). Trg zapira še cerkev sv. Jakoba, dvorana sv. Frančiška, ki je pripadala nekdanjem minoritskem samostanu in na izteku trga še rdeča lepotica - gotska hiša de Rin, ki se v Cankarjevi ulici prek nadhoda povezuje s palačo Corner (v uporabi pedagoške fakultete).

Kidričeva ulica

Če se iz Titovega trga sprehodite navzdol po Kidričevi ulici, boste mimo čudovitih (a žal nekoliko propadajočih) srednjeveških hiš Al ghetto iz 15. stoletja prišli do obale in Carpacciovega trga, kjer stoji Taverna (nekdanje skladišče soli, danes pa prizorišče večine družabnih dogodkov). Seveda ponuja Kidričeva ulica zopet bogastvo najodličnejših mestnih palač in meščanskih hiš. Tukajšnje številne obalne kavarne in restavracije s pogledom na morje pa so zelo priljubljene med domačini - odlična točka za zaključek izleta po Kopru!

Verdijeva ulica
Ogleda vredna je tudi kratka Verdijeva ulica, ki vas iz Titovega trga pripelje do bastiona, edinega dobro ohranjenega dela srednjeveškega obzidja mesta. Iz tega mesta imate pogled na koprski zaliv s pristaniščem. Verdijeva ulica je pravi arhitektonski biser mesta. Desno jo začenja cvetno gotska mestna loža, levo palača Pizarello – Palma (stoletja dolgo lekarniška plemiška družina), nadaljuje se z mestnim gledališčem (žal z uničeno stavbno beneško zasnovo) in baročno hišo Fini, zaključuje pa jo baročno oblikovana hiša Perco.
Desni del ulica pa začinjata renesančni hiši Bratti (danes del nekdanjega multikina) in Manzioli, ki ji sledi renesančna hiša na Verdijevi 6 (prostori občinske administracije). Po kratki zelenici sledi palača Madonizza, upravni sedež mestne občine Koper in naprej pretanjeno komponiran Vergerijev trg, ki nas že povezuje z bastionom kot razgledno točko.

Čevljarska ulica
Morda pa se bomo iz Titovega trga skozi podhod Pretorske palača namenili v – za današnje pojme ozko - Čevljarsko ulico, nekdanjo središčno arterijo mesta, ki nas seveda prav tako pripelje do obale. Njenim zgodovinskim arhitektonskim prelestim ni konca. Ob njej se drenja množica večinoma obnovljenih palač in meščanskih hiš.

Mnoge druge zanimive zgradbe so razpršene po celotnem starem mestnem jedru in najbolje je, da se kar malo ‘izgubite’ po ulicah ali pa v turistični točki v Pretorski palači povprašate o najemu lokalnega turističnega vodiča.

Za vse tiste, ki so vam všeč urbani večerni sprehodi in jutranja kavica na srednjeveškem trgu, je Koper idealno izhodišče za raziskovanje slovenske obale in njenega zelenega zaledja.

Vir: https://www.slotrips.si/slo/kulturne-znamenitosti/trip/1074/Koper
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20074905