Glede na stavbno oblikovanje ga postavljamo v sredo ali najkasneje drugo polovico 18. stoletja. Najstarejši podatek, ki priča o njegovem obstoju, je izleta 1804. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu sta obravnavani niz in objekt na vzhodni strani, ki ni več ohranjen, označena kot »hiša in kortina Madonizza«. Zapis v franciscejskem katastru iz leta 1820 pove, da je bilo v tem delu posestvo Giovannija Madonizze, posestnika iz Kopra. Znotraj niza so že tedaj obstajale kapela, kmečka hiša (casa rustica) ter enostanovanjska kolonska hiša z dvoriščem in hlevom za osem glav živine.

Posestvo v Polju št. 29 je edino od nekdanjih kolonskih posestev na območju Slovenske Istre, ki po drugi svetovni vojni ni bilo nacionalizirano. Člani družine Božič so namreč sami obdelovali zemljo in kmetijstvo jim je pomenilo edini vir preživljanja. Zaselek, ki je ostal v lasti ene družine, se do danes skorajda ni spremenil. Velik stavbni kompleks, prvotno namenjen bivanju in kmečkemu gospodarjenju več družin znotraj veleposestva, je postal zaradi spremenjenih razmer prevelik in neobvladljiv. Družina, ki je zadnja desetletja živela v skromnih razmerah, ni imela možnosti niti interesa, da bi vanj gradbeno posegala. Večji del objektov je ostal brez prave namembnosti in opuščen. Zato pa se je ohranil v vsej svoji pričevalnosti.

Osrednji del zaselka sestavlja niz stavb vzporedno s plastnicami terena. Stavbe se odpirajo na zavetrno in osončeno stran, proti dolini. Severni rob niza zaključuje kapela, ki je s trikotno zaključenim čelom obrnjena proti dolini.

Nekdanja gospodarjeva hiša je prislonjena k jugovzhodni steni kapele. Gre za tip hiše, ki je bil proti koncu 19. stoletja pogost na območju ožjega obalnega pasu. V osrednjem delu pritličja je vhodna veža s stopniščem. Levo je kuhinja, desno shramba ali klet. V nadstropju so sobe, predeljene z lahkimi stenami. V primerjavi z vilami, ki so bile običajne v tovrstnih zaselkih, je hiša skromno oblikovana in se od običajnih kmečkih hiš razlikuje le po velikosti in kvaliteti stavbnega pohištva; visoka okna, notranja vrata s profiliranimi okvirji in stopnišče spominjajo na meščansko hišo.

Jugovzhodno se na vilo navezuje velika stavba, ki je bila namenjena stanovanjem kolonov s kletmi in odprto lopo za spravilo vozov in orodja. Objekt je enonadstropen, vendar znatno nižji od poslopja sosednje vile. Dragocena je notranjščina z dvema stanovanjema, saj od odhoda kolonov ni bila spremenjena. Lepo so se ohranili kamniti tlak, vidne lesene stropne konstrukcije, stavbno pohištvo, v enem delu celo stara stenska poslikava, nedotaknjeni pa sta tudi dve odprti ognjišči.

Vir:

Eda Benčič Mohar. Kolonski zaselek Polje 29 nad Izolo. V: Kultura na narodnostno mešanem ozemlju Slovenske Istre. Zbornik referatov, Znanstveni institut Filozofske fakultete, Ljubljana, 2002