Čeprav lahko pokažemo nekaj renesančnih arhitektur, dobimo ob njihovi razporejenosti vtis, da pomembnejša dela nastajajo predvsem tam, kjer je vpliv Benetk popolnoma očiten, torej na stavbah, ki jih štejemo med javne. Poleg cerkvene arhitekture lahko tu omenimo predvsem renesančni portal na Titovem trgu, vrata na Mudi in še vrtni portal škofijske palače, edini ohranjeni ostanek renesančne stavbe. Izmed stanovanjskih hiš sta zanimivi predvsem trinadstropna hiša družine Longo v Mladinski ulici (ki so ji nevestni lastniki – pretekli in sedanji - pomagali do podrtja) in stavba na vogalu Gallusove ulice ter Ulice stare pošte; verjetno gre za predelano gotsko arhitekturo.
Renesansa se ni dolgo upirala zmagovitemu pohodu baroka in je med obravnavanimi obdobji najkrajša. V svojih čistih oblikah ne vztraja niti celo stoletje, saj že v drugi polovici 16. stoletja nastajajo arhitekture, ki jasno nakazujejo prihodnji stavbni razvoj — tako palača De Belli v Cankarjevi ulici, ki s svojo v bistvu baročno dispozicijo, a še v renesančnem jeziku detajlov, nakazuje smer prihodnjega razvoja, ki ga nato povzame, predela in obogati še palača Belgramoni-Tacco v Kidričevi ulici. Proti koncu 16. stoletja nastane v svoji prvotni obliki že tudi palača družine Tarsia v Ulici OF.20
Vir:
Matija Murko, https://www.facebook.com/groups/1569679486669759/permalink/1664528903851483/