Zunanji zid naj bi obdajal nekdanji otok, notranji pa mesto, ko to še ni bilo razširjeno na celoten otok.

Po severnem delu nekdanjega otoka zidova sovpadata.

Zunanji zid je verjetno nastal pred predajo mesta Benetkam oz. pred njegovim uporom, ko so Benečani mestno obzidje skoraj v celoti porušili.

Viri navajajo, da so veliki sovražniki Benetk Genovežani enkrat potem vdrli v nebranjeno mesto in ga oplenili. Zato je Koper ponovno dobil obzidje.

O starosti notranjega obzidja obstajata dve domnevi: prva postavlja obzidje v leto 555, druga pa v poznoantični ali zgodnjesrednjeveški čas.

Shema koprskih obzidij

Notranje obzidje je imelo 10 vrat in 15 utrdb, zunanje pa 12 vrat in 24 utrdb.

Edina v celoti ohranjena vrata zunanjega zidu so Vrata Muda, ob teh si lahko od blizu ogledate tudi ostanke obzidja. Bila so tudi edina kopenska povezava mesta z okolico, saj je bil srednjeveški Koper zgrajen na otoku.

Ostanke obzidja si lahko ogledate tudi ob Kopališkem nabrežju, Izolskih vratih in v Sabinijevi ulici (nekateri deli obzidij so tudi v zasebni lasti in zato žal nedostopni).

Koprsko obzidje je bilo dolgo 2425 metrov, denimo obzidje Dubrovnika pa 1944 za primerjavo.

Vir: https://visitkoper.si/znamenitosti/ostanki-mestnega-obzidja/