Slovenska Istra se ne more pohvaliti z veliko vodnatostjo, vendar so za potep primerni nekateri potoki. Mednje sodi tudi Pinjevec (Rokava), desni pritok Dragonje. Pravih slapov sicer ne ustvarja, so pa zanimive njegove kaskade. Najvišja je malo nad sotočjem z reko Dragonjo (Škrline). Čeprav je visoka manj kot 2 m, je zaradi lahke dostopnosti, čudovito - romantične pokrajine vsekakor vredna ogleda.

Slap Pinjevec
Preko vodoravnih plasti peščenjaka se voda ob višjem vodostaju pretaka v slapovih, eni najslikovitejših so ravno na Škrlinah ob kamnitem mostu.
Ime »Dragonja« naj bi izviralo iz italijanske besede »drago« (zmaj), saj se reka s svojo vijugavostjo in številnimi meandri vije kot zmaj.

Flišni bregovi Dragonje
Dragonja je edina slovenska reka, ki teče po flišnih kamninah.

Reka teče po istoimenski dolini in s svojimi pritoki ustvarja slikovite slapove, soteske, prodišča, meandre in tolmune, ki predstavljajo pomembno hidrološko, geološko in geomorfološko dediščino. Območje njene struge je odmaknjeno od večjih razvojnih središč in težje prometno dostopno, zaradi česar je bilo dolga leta le skromno raziskana, kar pa je omogočilo, da je bogata naravna dediščina vključno z reko in njenimi pritoki ostala skoraj povsem neokrnjena. Dolina Dragonje je znana tudi po svoji rastlinski in živalski pestrosti. Danes je območje izjemno priljubljeno med sprehajalci, kolesarji in ljubitelji narave. Na njenih pobočjih se raztezajo skrbno obdelani vinogradi, oljčniki in pester nabor drugih rastlin in živali, ki so se prilagodile tukajšnjim razmeram.
Dragonja tik pred sotočjem z Rokavo
Dragonja izvira v slemenih visoko nad dolino in je edina slovenska reka, ki izvira v flišu, teče po flišnih kamninah in se po svoji 29-kilometrski poti po flišnih naplavinah izliva v morje pri sečoveljskih solinah. Na pobočjih so tudi kraške jame, ki so v flišu prava redkost. V reki najdemo poleg rib tudi potočne rake, v njeni okolici pa živopisne metulje, kuščarje in kačje pastirje. Prav zato sta Dragonja in njeno širše območje tako posebna, pa tudi tako drugačna od drugih rek in drugih dolin v Sloveniji.

Legenda o grofu Dragonji. Pred davnimi, davnimi času so bila v Istri sama močvirja in jezera. Klima je bila težka in nezdrava za življenje, zato so kmetje poklicali na pomoč grofa Dragonjo. Grof Dragonja je živel v Čičariji. Bilo mu je žal kmetov in odločil se je, da jim pomaga. Z dvema paroma volov se je spustil s hriba in zaoral prvo strugo.

Viri:
Kuret Vesna, 2023. 50 skritih kotičkov koprskega podeželja, Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper.
https://www.burger.si/Slapovi/Primorje/Rokava.htm
https://www.finance.si/finance/poti-med-istrskimi-vasmi/a/8808021