Obiskovali so jih ljudje od blizu in daleč. V Istri je bilo pešačenje predvsem način potovanja:
- - od doma do pašnika oz. polja;
- - od domače vasi v sosednjo vas ali vasi;
- - od domače vasi v sosednja mesta.
Do druge svetovne vojne je bilo gospodarsko in kulturno središče Trst. Tam so prebivalci iz notranjosti Istre prodajali različne pridelke in hodili iskati delo. Vse od reke Mirne je bilo več ali manj usmerjeno v Trst. Pomeni, da so dnevne poti do Trsta trajale tudi po več ur. O tej vrsti dnevnih pešpot opravkov nam epsko razlaga pisatelj Tone Tomšič v knjigi Šavrinke. Šavrinke so v notranjosti Istre zamenjevale razne osebne predmete in kuhinjske potrebščine za jajca in jih nato prodajale v Trstu. Na pot je bilo treba tudi ob dveh ali treh po polnoči, da so zgodaj zjutraj prispele na tržaške tržnice. Vse kar je bilo mogoče pridelati, so prodajali v Trstu: seno, steljo, kmetijske pridelke, sadje in zelenjavo, izdelke domače obrti.
Še pred 50-imi leti so iz zaledja Istre (Gračišče - Sočerga - Pregara) peš hodili v mesta Koper oz. v drugi smeri v Buzet kot lokalna in administrativna gospodarska središča po opravkih ali na delo. Zelo pomembna je bila tradicija obiska živilskih sejmov (Marezige - Gračišče - Buzet). Zopet druge so bile poti zaradi pomembnih gospodarskih opravil, kot je nošnja žita v mlin, npr. iz Pregare v »maln«, sedaj je to zaselek Mlini na meji s Hrvaško. Pot je bila tako dolga in naporna, da so vmes morali tudi prespati.
Teh poti danes v naravi skorajda ni mogoče opaziti, saj se je politični zemljevid tako zelo spreminjal in ljudje tako zelo preseljevali, da je potreba in spomin nanje uplahnil. Breme ohranjanja in obnove nekdanje gospodarske dejavnosti, sedaj v službi vsemogočnega turizma, nosijo tudi prizadevanja po vzpostavitvi tematskih poti. Te poti so prežete z bivanjsko zgodovino Istre, z bogastvom kulturne in naravne dediščine, ki lahko popotnika vedno navdihuje. Spletni portal TRAVEN v tem okviru stika neizrecno duhovno premoženje in ga vpleta v neštevilne pomnike bogate kulturne preteklosti in naravnih danosti.
Sedaj je pohodništvo sestavni del turistične rekreativne ponudbe. Zaradi ugodnega podnebja so sprehodi možni v vseh letnih časih. Mreža "možnih" sprehajalnih poti je sicer zelo razpredena, vendar markacije povsod niso v primernem stanju. Pa tudi sicer je zelo pomanjkljiv standard vzdrževanja. Posebno v zaledju ni košev za smeti, sanitarij ipd. Poleg tega je skromna kulinarična ponudba (posebno ob nedeljah in praznikih, ko so maloštevilne lokalne trgovine zaprte).
Veliko teh težav odpravlja GPS pozicioniranje. Označene poti omogočajo enostavno premikanje in znajdenje v prostoru ob hkratnem posredovanju vseh potrebnih informacij na mobilne naprave s portala TRAVEN. Narejene so tako, da popotnika ali kolesarja ali jezdeca privedejo do zanimivosti in spoznanj o tem, kje se nahaja in kaj je mogoče videti.
Uporabite interaktivni zemljevid na vstopni strani portala TRAVEN in poiščite geolocirane informacije, ki vas zanimajo.
Slovensko Istro preči tudi evropska pešpot z zaključkom v Strunjanu, ki jo je prav tako mogoče že dlje časa prišteti k primerom izkoriščanja Istrske krajine v turistične namene.
Povzeto po: Projektna naloga: "Izvedba definiranja tematskih poti in postavitve kriterijev za ponudnike na območju obalno-kraške statistične regije ter izvedba ažuriranja trženjskega spleta in načrta oz. vključitve dodatnih tematskih poti v sklopu projekta »Lokalna turistična ponudba in Tematske poti" Studio lan d.o.o. Koper, avgust 2005