Če se le da, naj bodo dovolj dolgi, da se raztezajo čim bolj v notranjost zida ali pa prečno. Pozorni morate biti tudi na to, da so vogali dobro prečno povezani, to je po širini zida. Zaključki in vogali morajo biti kvadratne oblike in navpični. Od vogalov je odvisna življenjska doba kamnitega zida.
življenjska doba kamnitega zida. Naj nam ne bo žal obdelave kamna, da bi dosegli njihovo natančno medsebojno prileganje. Na tem mestu podlaganje kamnov ni primerna praksa, ampak polagamo vogalni kamen na vogalni kamen s tem, da ga v eni plasti položimo prečno, v naslednji plasti pa vzdolžno po zidu. Na delavnici pravzaprav ni bilo vogalnega kamna, ki ga ni bilo treba vsaj malo obdelati.Da vogal ne bo postal šibka točka zidne konstrukcije, ga je treba trdno vpeti v obe smeri zida. V vsaki plasti je treba imeti zelo dolg kamen, ki se iz vogala izmenoma podaljšuje v levo in desno dolžino zida (šivan rob). Že od temeljne plasti dalje je treba upoštevati varnostni ukrep: vsi vogali morajo biti odporni na širjenje in krčenje obeh strani zidu.
Če vogalni kamni niso dovolj dolgi, tako, da pokrijejo kar se le da veliko stikov v obe smeri, se lahko zgodi, da se bo vogal sčasoma zrahljal. Praviloma je treba obdelati vogalne kamne tako, da imajo kakovostno ležišče in tudi, da kažejo lepa lica.
Robni kamni
Ko ste zgradili vogal na obeh koncih zida, nadaljujte gradnjo s polaganjem plasti robnih kamnov na obeh licih zida, torej vzdolž zida. Zunanji strani zida poravnajte z vrvico in skrbite, da bo vseskozi napeta. Po vrvici položite obe vrsti obdelanih kamnov. S tem boste določili širino zida. Med delom se je treba ves čas držati ravni zidarske vrvice in polagati kamne tako, da gradimo vodoravno plast. Ploščate kamne, ko jih uporabljate za izravnavanje višine plasti, primaknite na rob zida ob vrvici. Ozek in dolgi rob ploščatega kamna na zidnem licu razbija niz »monotonih« robnih kamnov in poveča estetski učinek. Nenazadnje ne gradimo z opeko, da bi moral biti vsak kamen enak.
Včasih lahko v plasti namenoma postavimo višji ali nižji robni kamen, da ga potem »lovimo« v tej ali naslednji plasti kamenja (ali celo v dveh naslednjih plasteh). Enak učinek dosežemo, kadar lice robnega kamna po videzu ni »pravilno« kvadratno, ampak na levi ali/in desni strani poševno in nato zopet s ploščatimi ali vrinjenimi kamni lovimo plast kamnov – to pot praviloma v isti plasti – do te mere, da smo izravnali plast kot podnožje za naslednjo.
Vezni kamni
Vezne zidne kamne polagajte prečno glede na dolžino zida. Nameščajte jih v razdalji enega do dveh metrov in izmenjujte mesta med plastmi, na katere jih polagate. Biti morajo zaželeno dovolj dolgi, da so njihove stranske ploskve kot lica vidne na obeh straneh zida (kot robni kamni). Vezniki povezujejo obe lici zida in so bistvenega pomena za njegovo stabilnost. Seveda če nimamo idealnih mer veznih kamnov, potem zadostuje že, če »z repom« segajo čim globlje v zid.
Notranjost zidu
Zid gradite od zunaj navznoter. Začnite z zunanjima zidoma, ki ju gradite istočasno. Notranjost (vmesni prostor) zidu sproti zapolnjujte z manjšimi kamni in drobirjem. S tem boste zaprli njegov ustroj. Po potrebi dodajajte zemljo, saj drobirja pogosto ni dovolj (Zemlje nikakor ne dodajamo pri zadrževalnem zidu, saj mora imeti lastnosti dobre drenaže od tal do vrha).