Prepustimo najprej avtorjem izbrano besedo iz uvodnika priročnika.

Hiša v Vrbinu	Hišica iz pravljice Sela na Krasu

Kras je tako v slovenskem kot v svetovnem merilu prav poseben prostor. Kljub nekaterim precej obsežnim posegom v pol pretekli zgodovini je uspel ohraniti številne kvalitete, ki so bile z industrializacijo in urbanizacijo marsikje drugje za vedno izgubljene. Marsikje na Krasu se še lahko ponašamo z vrednotami, kot sta avtentičnost in integriteta, ki pomenita osnovo za določanje izjemne univerzalne vrednosti (Outstanding universal value), ki označuje najvrednejšo kulturno in naravno dediščino sveta (UNESCO).

Kraška hiša na robu časa

To je za večino Kraševcev verjetno le slaba tolažba: ohranjena krajina in »romantične« vasi s podobami kot zamrznjenimi ob koncu 19. stoletja, so posledica izjemno težkih časov, stoletja in več bega pred vojnami, lahkoto, revščino, odrinjenostjo. Vse to je, prav tako kot lepota in skladnost, vtkano v zidove kraških hiš, v ulice kraških vasi. Kar je nekomu krasno starinsko okno, je drugemu morda le grenek spomin na mraz in pomanjkanje. Tudi to je eden od mnogih razlogov za skrb vzbujajoče stanje na terenu: izjemnosti Krasa in kraške arhitekture vsakodnevno izginjajo. Nadomešča jih povprečnost, ki skladne in navdihujoče ambiente kraških vasi spreminja v precej brezdušne prostore - enake, kot jih lahko opazujemo v tako rekoč katerem koli nekvalitetnem urbanem predmestju v Sloveniji ali drugje na svetu. Globaliziran in skomercializiran pristop k gradnji in prenovi spodbuja uporabo standardnih »konfekcijskih« rešitev, enakih detajlov, barv in materialov, ne glede na lokacijo. Posledica je žalostno stanje in siromašenje prostora, kljub morda visokim vloženim zneskom investitorjev.
(Nataša Kolenc)

Mladinski hotel Pliskovica

Rušiti je treba ustaljene stereotipe in odpravlja predsodke, ki jih gojimo do prenove. To je pri nas nujno, če želimo do prenove in vzdrževanja objektov razviti drugačen odnos in naša nespametna početja iz preteklih desetletij postaviti v pravo luč. Če ugotavljamo, da je bilo pred desetletji gonilo množičnega samo graditeljstva prepričanje, da je mogoče zadovoljiti elementarne potrebe po sodobnem bivanju le z novo hišo na novi parceli – po možnosti čim večji, je bil v zadnjih letih gonilo pobud za gradnjo stanovanj in načrtovanih novih naselij zlasti pohlep po dobičku od investicij. Kapital je začel narekovati, kaj naj bi gradili v prostoru. Na srečo (ali nesrečo) različne krize – gospodarske, energetske, bančne, pa tudi krize vrednot – od časa do časa razpočijo balone, razgalijo napake in pokažejo na mnoge neracionalnosti ter obrnejo pojmovanja o tem, kaj je dobro in dolgoročno uspešno, povsem na glavo. Tudi iz tega razloga je treba prenovo in vzdrževanje stavb razumeti kot racionalen in skladen odnos do tega, kar v prostoru že obstaja in kar lahko z ustreznimi prilagoditvami dolgoročno zadovolji naše potrebe po bivanju.

Sijajna kraška domačija

Rabimo protiutež razmišljanjem tistih, ki menijo, da je le z novogradnjami – z ekstravagantnimi in tistimi malo manj – mogoče zagotoviti dovolj visok bivalni standard in zadovoljiti zahtevam sodobnih oblik bivanja. Drugi zatrjujejo, da je potrebno vse sile usmeriti v gradnjo energetsko varčnih objektov in jih problematika vzdrževanja in prenove starih hiš ob tem v resnici ne zanima. Tretji, brez pravih razlogov in utemeljitev, ostajajo zaverovani v novo. Rušenja stavb se jim zdijo kar sama po sebi upravičena in v duhu časa. Morda pri nas, v razvitem svetu pa nikakor ne! Prenova posameznih objektov je vse - lej povezana tudi z obsežnimi prenovami vaških in mestnih jeder. Tudi glede tega smo še na začetku. V Sloveniji se bo bomo stežka ločili od nekaterih zmot in zablod o vsemogočnosti novega in si ponovno privzgojili nekaj svojega tradicionalizma iz časov Avstro-Ogrske.
(Ljubo Lah)

Onemogočiti bi bilo potrebno nekontrolirano vsrkavanje tujih modelov, tujih načinov preživljanja in dela, in pri tem bi morali postati nepopustljivi. Da bi bilo to možno, pa bi morali oblikovati zelo jasna pravila, s čimer ne mislimo le na same pravilnike ali odloke; sprejeti bi jih bilo potrebno kot modus vivendi, iz česar bi nastale nesporne vrednote, vezane na značilnosti prostora, in sicer iz preteklosti v današnji čas in kot zaveza za naše prihodnje bivanje v tem prostoru.

Slikovito dvorišče domačije Šajna v Šepuljah	Tipična kraška hiša

Nastati mora večplastni sistem za samostojni razvoj Krasa, ki sloni na trajnostnih ekonomskih dejavnostih, kot so kmetijstvo in obrtništvo, ter na naravne danosti vezan turizem, ki s primerno davčno in upravno politiko usmerja ekonomsko in bivalno življenje na Krasu. Doreči bi morali tako organiziranost, ki je po meri Krasa, saj nikakor ne smemo ponovno nekritično prenašati tujih vzorov. Zaupati moramo kraškemu človeku, ki je soudeležen pri odločanju o strategijah in o njihovih udejanjanjih; vzorčni primer se kaže v kmetijstvu, kjer se že udejanja kontinuiteta v okolju, krajini in med generacijami.

Ups, to pa mora biti kraško podzemlje

Zamisliti si razvoj bivanja in s tem povezano obnovo posamezne hiše ali naselja, doreči infrastrukturo je del procesa, ki mora biti vezan na pravila in potrebe, ki se bodo razjasnile s pomočjo znanja; le-to ni mišljeno le v tehničnem in v upravnem smislu, ne gre le za strokovno in akademsko preverjeno znanje. Zavedanje in prizadevanje ter kultura bivanja v najširšem pomenu besede posameznika in skupnosti morajo biti vir znanja o gospodarjenju ter o gradnji in okolju.
(Danilo Antoni)

Ne zamudite pokukati v ta izjemni priročnik o obnovi kraške hiše na tej povezavi.

Vir:
KRAŠKA hiša : priročnik za prenovo / [besedila Borut Benedejčič ... [et al.] ; uredništvo Nataša Kolenc, Aleksandra Torbica ; spremna beseda Danilo Antoni, Ernesta Drole, Ljubo Lah ; risbe arhiv GI ZRMK ... [et al.] ; fotograije arhiv GI ZRMK ... et al.]. - Komen : Občina, 2012, http://www.zvkds.si/media/images/publications/PRIROCNIK_KRASKA_HISA.pdf