Odvečni kamen na polju moramo odstranjevati, pri čemer ga ne moremo spravljati v kupu, temveč ga moramo sestavljati v konstrukcije. Če ga že konstruiramo, naj bo vsaj uporaben. Najbolj preproste konstrukcije kamna so zidovi, ki na terenu s padcem tvorijo terase. Arhitekturna krajina je zavestno oblikovana prostorska enota in je del identitete območja. Zavestno oblikovanje bivalnega prostora pomeni, da prostor oblikujemo vsi, ki v njem živimo in delamo. Zato še bolj drži teza, da je identiteta krajine odraz kulture ljudi. Morda se zdijo zgornje besede namenjene ljudem iz prejšnjega stoletja. Kras ni namenjen množični kmetijski dejavnosti in takojšnjemu spreminjanju krajine zaradi tehničnih sprememb v kmetovanju. V osnovi je Kras izredno občutljiva pokrajina, ki zahteva počasne korake v prostoru in velike v utrjevanju vrednot kulture.
Stroški različnih načinov gradnje
Prvi korak h krepitvi kulture in pripadnosti okolju je vzgoja in izobraževanje. Učenje o arhitekturi kamna na Krasu se začne s preprostimi tehnikami gradnje, kot je zid na suho. Ta gradbena tehnika zahteva samo en material – kamen. Kamen je osnovno gradivo kraške arhitekture. Kot gradnik ga najbolje spoznamo v praksi, z delom, rokovanjem z njim in s spoznavanjem njegovih lastnosti. Poleg teh lastnosti je pri vgradnji kamna na suho velikega pomena tudi druženje ljudi, pogovor med njimi in značilen zvok udarcev kamna med kamni med zidanjem.
Tehnika gradnje na suho je osnovna tehnika gradnje, ki je potresno manj stabilna kot vezane konstrukcije v betonu ali zidanje z vezivom (Hm, avtor bi si moral priklicati v spomin popotresne izkušnje v Posočju: kamnite hiše so ga lažje preživele, kot pa toge betonske zgradbe). Gradnja brez veziva zahteva pogostejše vzdrževanje kot druge konstrukcije, torej zahteva čas.
Prednosti zidanja s kamnom brez veziva pa so naslednje:
- Zmanjšana poraba vode, saj ni potrebe po izdelavi vezne malte;
- Zmanjšan ogljični odtis in zmanjšana poraba skupne energije industrijske proizvodnje, saj se ne uporabljajo industrijsko pripravljena veziva;
- Uporaba lokalnega gradiva s kratkimi transportnimi potmi, manjša poraba energentov;
- Postopna gradnja, možne so oblikovalske prilagoditve mikrolokaciji, spoštovanje posebnosti lokacije;
- Ohranjanje kulturne krajine kamna na Krasu, urejena podoba krajine, ozaveščanje o vrednotah arhitekturne regije;
- Preprečevanje erozije tal, zadrževanje rodovitnih prsti in ohranitev vodnega kroga;
- Krepitev biotske raznovrstnosti; kamniti medprostori konstrukcij so življenjski prostor žuželk in rastlinja;
- Možno zaposlovanje težje zaposljivih skupin iskalcev dela, socialni in ekonomski vidik učenja skozi izkušnje in dela;
- Racionalno ravnanje z naravnimi gradivi, večje ozaveščanje o pomenu lokalnega materiala v arhitekturni regiji;
- Krepitev tehnike zidanja in razvoj novih tehnik zidanja na suho, razvoj novih krajinskih struktur v prostoru.
Vzpostaviti moramo storitev v smislu osveščanja prebivalcev (publikacije, javna predavanja, javne predstavitve načinov gradnje), izobraževanja (trajno nezaposlene skupine, osebe v programih odvajanja od odvisnosti), vzgoje in seveda tudi z lastnim zgledom.
Utrinek iz Huma
Delo nikakor ni končano, saj je suhi zid ali zid na suho živa konstrukcija. Zaradi nepoznavanja tematike se ta gradbena tehnika odriva na stran. Poleg teh izzivov so pred nami še izzivi terminologije, saj ima vsako okolje svoje lastne lokalne izraze za posamezne elemente zidu in kamnov. Naj zaključimo z mislijo Normana Haddowa na temo gradnje konstrukcij na suho, da bi imeli hkrati potrpljenje in trdnost kamna.
dr. Domen Zupančič
Vir:
PRIROČNIK kraške suhozidne gradnje / [avtorji Eda Belingar ... [et al.] ;
uredila Eda Belingar ; avtorji fotografij Eda Belingar ... [et al.] ;
avtor skic Boris Čok]. - Škocjan : Park Škocjanske jame, 2014
