Primer dobre prakse je tudi mestece Sutrio v sosednji Italiji, katerega so obiskali nekateri predstavniki slovenskih občin, ki si želijo razpršene hotele vzpostaviti tudi na domačih tleh. Nobena skrivnost ni, da o tovrstni ponudbi že nekaj časa razmišljajo tudi v Mestni občini Koper, ki kot o potencialnih lokacijah za razpršeni hotel razmišljajo o Topolovcu in Abitantih.
»V Sutriu so s turistično kooperativo povezali več lastnikov nepremičnin ter drugih ponudnikov storitev in v kraju uredili namestitvene kapacitete s preko 160 ležišči, ki letno beležijo približno devet tisoč nočitev«, je povedala svetovalka župana Mestne občine Koper Jana Tolja, ki se je v imenu koprske občine udeležila ekskurzije v Karnijskih alpah.
Pomembne prednosti razpršenega hotela (Orlandini et al., 2014):
■ Omogoča prilagajanje storitev rasti prihoda turistov.
■ Cenovna prilagodljivost ekonomski zmožnosti gostov. Sobe niso standardizirane, temveč se razlikujejo po velikosti in opremljenosti.
■ Oglaševanje in promocija kulturne dediščine, obnova arhitekturne dediščine naselij, spoštovanje kulturne identitete in oživljanje tradicionalnih etnoloških dogodkov.
■ Model RH je ekološko naravnan in sledi smernicam trajnostnih izhodišč.
■ Spodbuja ekonomski razvoj manjših podeželskih mest in naselij.
■ RH skuša obračati depopulacijske trende in praznjenje krajev, ki imajo sicer bogato kulturno in umetniško zgodovino.
■ RH svojih gostom omogoča, da postanejo del zgodbe kraja in vzpostavijo stike z lokalnim prebivalstvom.
Navkljub vsem prednostim pa se izpostavlja tudi nekatere slabosti (Orlandini et al., 2014):
■ Prav avtentična arhitektura RH potrebuje veliko začetnega kapitala in kasneje veliko sprotnega vzdrževanja v skladu z obstoječo stavbno tradicijo.
■ Za uspešno poslovanje RH je potreben poslovodja z več organizacijskimi sposobnostmi in znanji, kot se to zahteva za tradicionalni hotel. Poslovodja mora delovanje RH vpeti v lokalno skupnost, s promoviranjem ali organizacijo lokalnih kulturnih ali etnoloških dogodkov Zaradi prostorske organizacije samih namestitev in v primerjavi s klasično hotelsko zasnovo je oteženo servisiranje, čiščenje in vzdrževanje sob ali objektov. Prav tako je težje organizirati in standardizirati ponudbo storitev, ki so na voljo gostom RH.
■ Sprejemanje povečanega obiska turistov s strani lokalnega prebivalstva (Confalonieri, 2011), interakcija z njimi in sobivanje oziroma izmenjava kulturnih in etnoloških tradicij.
Če gledamo celotno strukturo hotela, potem naj bi bili skupni prostori – recepcija, jedilnica, pomožni prostori – postavljeni v središče, da ima vsak dostop do njih (Orlandini et al., 2014). Zasnova RH je odvisna od več izhodiščnih pogojev:
• od velikosti in tipologije naselja,
• zapuščenih ali poseljenih objektov,
• ohranjenosti in njihove dediščinske vrednosti,
• lastništva nepremičnin,
• pripravljenosti lokalnih prebivalcev za sodelovanje pri taki obliki namestitve …
Kot kažejo primeri vasi v Italiji, se razmestitve sob po objektih v vasi v različnih RH držijo izhodišč čim večje razpršenosti namestitvenih objektov, v središču pa je umeščen glavni objekt – recepcija ali restavracija.
Viri:
Zavodnik Lamovšek, A. (ur). 2015. Razvojni potenciali podeželskih območij in celovita prenova vasi. Mednarodna študentska delavnica Istra 2015. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 116 str. http://drugg.fgg.uni-lj.si/5162/
http://www.publishwall.si/ekoper/post/129115/razprseni-hoteli-zgodba-o-uspehu
http://www.slideshare.net/JankoSteharnik/sutrio
