Kaj je apno
Apno je kalcijev hidroksid, ki se tradicionalno imenuje gašeno apno. Je brezbarven kristal ali bel prah; uporablja se v številne namene, vključno s pripravo hrane.
Apno nastane s kemijsko reakcijo. Pridobivamo ga iz apnenca v naravi oz. kemijsko, iz kalcijevega karbonata (CaCO2), ki ga žgemo pri visokih temperaturah, da dobimo kalcijev oksid (CaO) ali žgano apno. Žgano apno še ni primerno za uporabo ampak ga je treba še gasiti – dati v vodo, kjer naj odleži vsaj nekaj dni. Za najboljše uporabe v konservatorstvu priporočajo tudi večletno gašenje. Tako dobimo gašeno apno ali kalcijev hidroksid (Ca (OH)2), ki je primeren za uporabo v številne namene.
Najpomembnejše pa šele pride: Ko ga uporabimo, gašeno apno reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) iz zraka in se pretvori nazaj v kalcijev karbonat (CaCO2). Ta proces traja dlje časa, zato velja, da apneni ometi rabijo najmanj 20 dni, da so gotovi. Temperature pri tem ne smejo biti previsoke – med 15 in 25 stopinj Celzija, zato se z apnom najpogosteje dela jeseni ali spomladi, ko so temperature v Istri ravno pravšnje, v zraku pa je tudi zadosti vlage, ki omogoča proces karbonizacije. Sicer pa moramo sveže ometane površine ustrezno vlažiti, s čimer poskrbimo za enakomernejše sušenje.
Kako ga pridobivamo
Klasičen način je žganje apna v apnenicah, kamor zložimo apnenec, na temperaturi 900 - 1200 stopinj in to več dni.
Več pa na tej povezavi.
Pogosteje pa imamo v trgovinah na razpolago industrijsko hidratizirano apno, to je gašeno apno, ki so ga zmleli, da skrajšajo postopek žganja apna. Z dodajanjem vode pridobi lastnosti gašenega apna. Pravijo, da je dobro, da v vodi odleži vsaj nekaj dni. Proizvaja se v velikem obsegu, je enostaven in poceni.
Značilnosti izdelkov iz gašenega apna
Apnena barva (mešanica apna in vode) in omet (mešanica apna, vode in peska) sta 100 % naraven mineralen material, ki omogoča zdravo in prijetno klimo v bivalnih prostorih. Je kvaliteten, dolgo obstojen, osvežujoč z vonjem po apnu. Zaradi vsebnosti apna omogoča naravno dezinfekcijo proti plesni. Ker je zelo dobro paropropusten, sprejema odvečno vlago in jo oddaja, ko je to potrebno. Ne povzroča alergij.
Izrazita uporabnost apnene barve se zlasti pokaže v zimskem letnem času, ko v sodobnih skoraj hermetično zaprtih stanovanjih, stene zaradi nezračnosti plesnijo. Uporaba v takšnih primerih pokaže kvaliteto tega izdelka, saj zaradi vsebnosti apna stene razkužuje, deluje proti plesni, obenem pa povečuje higroskopičnost sten in na ta način uravnava vlago v prostoru.
Gašeno apno priporočajo predvsem za beljenje prostorov, s poudarkom na prvem premazu, ki ga zidarski mojstri imenujejo »zidarsko beljenje«. Gašeno apno odlikuje dobra pokrivnost, trdnost in belina.
Apneni ometi izboljšujejo toplotnoizolacijske karakteristike zidov in delujejo kot regulatorji vlage v notranjih prostorih, saj podobno kot mavčni ometi dobro vpijajo vlago, hkrati pa so dobro paroprepustni in obstojni.
Kvalitetno se lahko poleg ostalih gradbenih objektov obnovi omete tudi na starih spomeniško zaščitenih gradbenih objektih, kjer ni priporočljiva uporaba cementa.
Priprava grobe ali fine malte je enostavna, ker je apno v obliki paste:
• groba malta ( razmerje apno-pesek je 1:3 ali 1:4, pesek granulacije 0-4)
• fina malta ( razmerje apno-mivka je 1:2 )
To je ena od najstarejših znanih vrst malte, ki sega v 4. stoletje pred našim štetjem in so jo pogosto uporabljali v starem Rimu in Grčiji, ko je v veliki meri zamenjala glino in mavec.
V našem primeru, ko se ukvarjamo s kamnitimi gradnjami, se gašeno apno odlično razume s kamnitimi podlagami. Zaradi lastne paropropustnosti omogoča dihanje kamna in s tem odvajanje vlage iz prostora. Hkrati prostore sterilizira, preprečuje nastanek plesni in deluje higiensko.
Dobro izdelani apneni ometi imajo lastnosti apnenca v naravi in so trdoživi. Kamniti zidovi grajeni iz apnenca in vezani z apneno malto postanejo zaradi kemijske reakcije, v kateri nastane apnenec, tako čvrsti, da prej poči kamen, kot pa apnena fuga. Na ta način so v preteklosti gradili bogatejše gradnje: gradove, mestne hiše in podobno.
Omenjene odlike dajejo prednost gašenemu apnu tudi pri fugiranju kamna. Fuge izrazito pobelijo, kar celo estetsko prijetno deluje. Če želimo barvno bolj ubrano sozvočje s kamnitimi površinami, dodajamo glino.
Zakaj se uporablja gašeno apno
Uporaba apna je široka. Opleske iz apna je zelo preprosto obnavljati, s čimer podaljšamo življenjsko dobo ometa. V maltah ima apno vlogo veziva in skupaj z bolj ali manj grobim peskom po končanem strjevanju in sušenju tvori trdno gradivo.
Apnena malta se, razen za izboljšanje izolacije, uporablja tudi za izdelavo gladkih ali grobih ometov, gašeno apno oziroma apneno mleko (apno, pomešano z vodo) pa za beljenje in tudi razkuževanje prostorov za živino in perutnino.
Prav tako je apno uporabno v kmetijstvu, kjer je sestavina za pripravo škropiv v sadjarstvu in vinogradništvu. Z apnenimi izdelki lahko spreminjamo fizikalne in kemične lastnosti prsti, zlasti na območjih, kjer je ta kisla in jo s pomočjo apna uravnotežimo in ji izboljšamo rodovitnost.
Nekaj odgovorov o uporabi gašenega apna tudi na tej povezavi
Zakaj se apno ne uporablja v večji meri
Na koncu smo si zastavili tudi to vprašanje, saj so njegove lastnosti neprekosljive. Prvi odgovor: ni razlogov proti.
Potem pa so privreli na dan drobci, ki oblikujejo sliko. Z apnom se ne da delati hitro – sušenje traja okoli 20 dni, kar seveda zahteva čeprav le pozornost ali se zid primerno suši. Z apnom ne moremo delati po hudi vročini (nad 25 stopinj Celzija) in v mrazu (temperature pod lediščem). Apneni belež je treba večkrat nanašati, da povsem zakrije podlago. Izza manjše rabe apna stoji tudi mogočna cementna industrija in pa industrializacija gradnje, kjer je raba cementa enostavnejša zaradi hitrosti gradnje.
Kot da bi bili priča kolektivnemu umoru gašenega apna; nihče o njem ne govori, večina ga ne pozna, mojstri pleskarji in gradbinci ga ne priporočajo, gradbeni normativi so uglašeni na cement in beton vzporedno z rabo novih materialov, ki omogočajo hitro gradnjo.
Kamnita gradnja pa da je draga in zamudna, enako njen najboljši "šocijo"– gašeno apno. Prepričani smo, da ne. V prizadevanjih po kakovosti bivanja raje stavimo na prave karte.
Viri:
