Med veliko nemško ofenzivo v Istri 2. In 3. Oktobra 19943 se je to zgodilo, ko so Nemci po padcu Italije zasedli ozemlje Istre. Vsako leto 7. novembra se s priložnostno slovesnostjo spominjamo padlih borcev v Kučibregu, tihi spomin pa skorajda ne seže do talcev iz Sočerge in drugih istrskih vasi.
Iz knjige Slovenska Istra v boju za svobodo: »V Trebešah so Nemci ustrelili 26 ljudi, v Gračišču 2, v Črnotičah 11, v Kubedu 3, v Pridvoru 22, v Truškah 10, večje število v Sočergi, Trseku, Bočajih in drugje. ..«
Pa zopet na drugem mestu: » ... Tako so na primer v Črnem kalu vzeli nekaj moških, da so morali nositi municijo do Sočerge, tam pa so jih postrelili.«
Župnišča so zabeležila zelo natančne opise dogodkov, med njimi tudi župnija Sočerga. Iz vira razberemo:
| Tega dne, 2.10.1943, so 'Nemci v Sočergi pri gostilni Ugrin ubili 19 ljudi' . V MRLIŠKI KNJIGI ŽUPNIJE SOČERGA je pripisano, da so pokopali pri sv. Kviriku 24 oseb: 6 iz župnije Sočerga, 3 iz župnije Movraž in 15 drugih iz neznanega kraja. Na pokopališču sv. Martina v Trebešah pa je pokopano 28 oseb iz raznih vasi, ki so umrli po rokah Nemcev, dne 2.10.1943. V Krajevnem leksikon Slovenije, Ljubljana 1968 je zapisano: 'Pri kalu pod vasjo Trebeše so Nemci, 2.10.1943, ustrelili 18 domačinov in tod požigali'. 'Tudi v Lukinih, so del vasi požgali Nemci', 'v Movražu pa domala vso vas'. 2.10.1943 so bili ustreljeni v Sočergi in pokopani (6.10.): doma iz Lukinov - Ivan Palčič (l. 1896) in Emil Palčič (l. 1914); doma iz Sočerge – Anton Gregorič (l. 1870); Jožef Radovac (l. 1908) in Anton Barbarič (l. 1888), ki je bil ubit pred domačo hišo. Naslednji dan, 3.10.1943, je bil ustreljen na domači posesti Rok Palčič (l. 1894) doma iz Marsičev. 3.10.1943 je bil ustreljen v Saležu in tam pokopan Ivan Ferfolja (l. 1896) doma iz Šekov. |
Vir: Jožef Jakopič »RASTRELLAMENTO« - 2./3. oktober 1943, v: Šterna – župnijsko glasilo župnije Sočerga: leto C, XVIII-41, oktober 2013
Nemci so spotoma 2. oktobra 1943 zajeli tudi domačine od Movraža do Sočerge. Za kaj so morali pasti nihče več ne ve. Ostali pa so drobci zgodovinskega spomina, ki otožno in s prizadetostjo podoživljajo kar se je zgodilo. Zajeli so jih in imeli zaprte v ograjeni korti nekdanje gostilne Ugrin na ostrem ovinku v Sočergi. Istega dne so jih postrelili na mestu, kjer sedaj stoji nova kapelica. Tam je bil nekdaj še kamniti zid ob katerega so jih postavili in dva mogočna hrasta. Janko iz Lukinov je ta hrasta požagal pred štirimi desetletji. Pravi da je motorna žaga nekajkrat zapela, ko je naletela na svinčenko. Ni se skrhala.
To mi je tudi povedal Janko Gregorič Iz Lukinov. Ko so jih gnali do Sočerge je enemu od ujetih - Sokolič Antonu uspelo zbežati v puč na Mocvaru pod hišo Jankota Ugrina na ovinku v Sočergi. Tam kjer je Janko Ferlan kasneje naredil napajalno korito za živino.
Jankotova mati je tega dne nesla hrano bratom na Solne, kamor so se zatekli skupaj z živino. Na poti nazaj jo je ustavil Nemec in jo vprašal, kaj dela. Pustil jo je naprej, ko mu je v polomljeni nemščini za silo povedala, da je nesla hrano materi in sestri na njivo. Takrat je tudi videla, kako se je nono od Valterja in Vojkota umikal iz vasi v hrib, v Štrike nad Lukini. Nekdaj je bila to ena sama goličava. Isti Nemec ga je opazil z daljnogledom in ga poklical naj se vrne. Končal je skupaj z drugimi pobitimi v Sočergi.
Jankotov nono Paliska Jože je bil v I. svetovni vojni v avstro ogrski vojski in je znal malo nemško. Njega so Nemci uporabljali za tolmača. Noč iz 2. na 3. oktober je prespal v kantini gostilne Ugrin na fižolu. Pa ni zatisnil očesa. Zjutraj so ga Nemci zgodaj peljali k cerkvi v Sočergi, da jim je povedal imena vasi v okolici. Nato so ga peljali domov.
Tistega dne so jih Nemci začeli razvrščati. Vedeli so kaj sledi. Nemški vojak je enega od njih poslal po vodo. Po vodo izza vogala in nato še nekaj metrov do vodnjaka zraven gozda. Ko je prinesel vodo, jo je vojak polil in ga poslal ponjo še enkrat. In še enkrat. Trikrat je moral po vodo. Ubogi fant, namesto da bi zbežal …. To se je ljudem najbolj vtisnilo v spomin.
Med ubitimi je bil tudi Anton Barbarič. Iz svoje korte je gledal kaj se dogaja pred gostilno Ugrin, na kar ga je eden od Nemcev ustrelil, kar tako.
Potem so jih pustili tam ležati in odšli. Pokojni Ugrin Anton iz Olike je z lojtrnikom odpeljal trupla na pokopališče na Sv. Kviriku. Kako obupno. Domačini so jih tiho pokopali na tistem mestu, kjer stoji danes spomenik padlim na pokopališču.
Združenje zveze borcev je nato dalo postaviti spominsko ploščo na pročelje zadružnega doma v Sočergi. To je tista obledela plošča. Kaj je obledel tudi naš spomin nanje. Postojte pred ploščo in počastite njihov spomin.
Vinko Zupančič
Viri:
Jakopič, Jožef. »RASTRELLAMENTO« - 2./3. oktober 1943, v: Šterna – župnijsko glasilo župnije Sočerga: leto C, XVIII-41, oktober 2013
Vremec, Vid et al. Slovenska Istra v boju za svobodo, Založba Lipa, Koper 1976, str. 362
