Prvi pisni vir o lovu v Piranskem zalivu sega v začetek 13. stoletja. Sprva je bila lovna pravica v domeni plemstva in cerkve, kasneje ribiških zadrug in podjetij. Ciplji so se v jate zbirali pred glavnim pomolom v Portorožu in so jih lovili z do 1300 metrov dolgimi mrežami. Ribičem so priskočili na pomoč delavci iz solin, da so mrežo, polno cipljev, lahko potegnili na breg. Do 19. stoletja je bilo središče slovenskega morskega ribištva v Križu, kjer so lovili tune z bragovci, značilnimi čolni. V srednjem veku so bila ribiška plovila predvsem barke veslače, ki so bile odprte in so jih poganjali s tremi ali štirimi vesli ali majhnimi jadri, katerim se je kasneje pridružilo krmilo. V 20. stoletju so z uporabo sodobnih pripomočkov (sonarjev) in novih tehnik
ribolova, stari načini ribolova tonili v pozabo, povsem pa se je spremenil tudi način življenja ribičev.

V 2. polovici 19. stoletja so začeli vzdolž jadranske obale odpirati niz tovarn za predelavo plave ribe. Leta 1890 so v Kopru prvič odprli enega izmed takih obratov. Tovarne so močno vplivale na življenje domačinov. Med svetovnima vojnama so se večjim tovarnam Ampelea, Arrigoni in De Langlade pridružile še nekatere manjše. Proizvodi izolskih tovarn so zasloveli po svetu, saj so jih izvažali v številne tuje države. V ribjih tovarnah je bila zaposlena predvsem ženska delovna sila, na ribiških ladjah pa so delali predvsem moški. 1. januarja 1959 je bil v Izoli zaradi lažjega organiziranja proizvodnje in prodaje izdelkov
ustanovljen Kombinat konzervne industrije Delamaris, ki je deloval do leta 1973. V njem so združili izolski tovarni Iris, ki naj bi predelovala ribe in Argo za predelovanje drugih živilskih proizvodov, koprsko tovarno Ikra in Izvozno-uvozno podjetje Delamaris. Po letu 1962 so zaradi pomanjkanja domačih rib za predelavo preusmerili proizvodnjo v predelavo sadja in zelenjave ter proizvodnjo jušnih koncentratov ter mešanih ribjih konzerv. Leta 1992 je bilo ustanovljeno podjetje Holding
Delamaris, v katerega so bile vključene vse ribiške panoge; ribištvo na morju, gojenje rib, predelovalna industrija in izvoz rib. Leta 1997 je bilo končano lastninsko preoblikovanje in nastala so štiri nova podjetja; Delamaris, Delmar, Riba in Frigomar. Pri nas v tovarni uporabljajo postopek »Uso Nantes«, ki sodi med najstarejše načine predelave sardin. Po tem postopku ribe, ki jim predhodno odstranijo glave in drobovino ter jih namočijo v nasičeno slanico, zložijo na kovinske rešetke, kjer se odcedijo in osušijo. Na rešetkah jih kuhajo v pari ali vodi. Kuhane in ohlajene ribe prirežejo na primerno dolžino, zložijo v pločevinke, zalijejo z oljem ali omako, zaprejo in sterilizirajo.

Slovensko morje se je po razmejitvah konec obeh svetovnih vojn skrčilo na približno 47 km obale v istrskem delu plitvega Tržaškega zaliva. Toda ta del je poleg Trsta, Benetk in Reke izjemno pomemben za Slovenijo in Srednjo Evropo, ker jima Luka Koper odpira vrata v svet. Za ribogojstvo je še vedno zelo primeren Piranski zaliv, saj ribogojništvo daje približno tretjino rib, ki jih pokupijo ljudje in predelajo v ribiški industriji. Slovenski morski ribolov se je zelo poslabšal, ker smo sedaj vezani le na naše majhno teritorialno morje. Naši ribiči to zelo občutijo; ko so leta 1985 lahko lovili na širnem Jadranskem morju je bilo
ulovljenih 6468 ton rib, deset let pozneje pa le tretjina tega. Čeprav se ulov z leti manjša, lokalni ribiči pravijo, da velikokrat
ulovijo celo več kot sosedje Hrvati. Največ ulovijo skuš, orad, cipljev in ogromno malih šparov. Za prihodnost slovenskega ribolova pravijo, da je glavni problem v tem, da se popolnoma nič ne vlaga, žal pa nimamo pogojev, da bi se ribe same toliko razmnoževale. Pri nas je velik problem ta, da je zaradi vleke z mrežami postalo morsko dno ravno in čisto brez kakršnegakoli zavetja za ribe. Če se ima riba kam skriti, se bo tam tudi zadrževala, a ker tega pri nas ni, tudi ni veliko rib. Ribiči se bojijo, da se jim, če država ne bo posredovala, čez nekaj let obetajo hudi časi in da bo še ta majhen del morja, ki ga imamo, postal izropan in neuporaben za ribolov.

Slovenski ribolov ima že zelo dolgo tradicijo. Čeprav naše majhno morje ni več tako bogato kot je bilo včasih, je ribolov še vedno ena izmed pomembnejših panog, zato bi jo bilo nesmiselno ukiniti. K propadu morskega življenja v naših vodah je največ pripomogel ravno človek sam;

Viri:
http://www.dijaski.net/gradivo/geo_vaj_ribolov_v_koprskem_primorju_01?r=1
http://www.izola.eu/index.php?page=static&item=26&tree_root=2