»Albert. Ime mi je Albert,« reče moški in čez pult negotovo potisne bon za bivanje v hotelu.

»Dobrodošli, gospod Albert,« receptorka samodejno odgovori, seže po tem kosu papirja, medtem pogleda navzgor in … se zdrzne. Nos je možganom že posredoval nenavadno oster vonj, sedaj pa je sledila še potrditev s strani oči: pred njo je stal moški, kot bi bil ušel iz filma. Klošar izpod pariškega mostu.

Njeni možgani še poskušajo najti pojasnilo: skrita kamera? Kako se uslužbenka hotela s petimi zvezdicami odzove na klateže.
Mlada dama se zastrmi v prijazno smehljajočega se gospoda, z dvema prstoma previdno vzame papir – kot bi ga potegnila iz vreče za smeti – in ga natančno prebere: na njem jasno in nedvoumno piše, da je gospod Albert, doma tam in tam, rezerviral sobo deluxe za ta in ta termin in da je tudi že plačal.

»Samo trenutek, prosim,« se poskusi nasmehniti in izgine. Pokliče menedžerja in mu razloži zadevo: potepuh, ki zaudarja, z dvema plastičnima vrečkama stoji na recepciji in želi sobo deluxe s pogledom na morje. Kaj naj stori.

Menedžer je na sestanku; vpraša le, ali je kupon pristen in ali je plačan. »Da? Potem mu dajte sobo!« in ko odloži, zmajuje z glavo nad tem, s kakšnimi nepomembnostmi ga obremenjujejo sodelavci.

Čez nekaj ur v restavraciji zavlada razburjenje: tja se je medtem usedel gospod Albert – med dame in gospode, ki so se za večerjo fino oblekli. Če nič drugega: prišel je vsaj brez svojih dveh plastičnih vrečk.

Menedžer je bil že doma, a je prihitel nazaj v hotel, ko je slišal, da se v njegovi gurmanski restavraciji odvija pravcata »državljanska« vojna: nekaj glasno preklinjajočih gostov je že zapustilo svoje mize in zahtevalo odgovornega.

Ta je sedaj stal med vrati in zagledal to, česar receptorki popoldne ni hotel verjeti: doletela ga je katastrofa po imenu Albert.

»Dobrodošli v našem hotelu, gospod Albert,« reče menedžer in mu poda roko. »Oprostite, pripetil se nam je manjši spodrsljaj. Posebnim gostom prvi večer postrežemo s posebnim menijem v njihovi sobi. S steklenico vina kot darilom hiše!«

»Nama pa tega niso povedali,« je gospod Heine iz Paderborna zašepetal svoji ženi Annette; le ta dva sta še ostala za eno izmed sosednjih miz …
Menedžer gospoda Alberta osebno pospremi v sobo, kjer mu postrežejo s pravo slavnostno pojedino.

Naslednje jutro se na vratih sobe 133 zasliši trkanje in ko gospod Albert odpre, zunaj stoji najlepša sobarica v hotelu. Ima jasna navodila in v rokah srebrn pladenj. Navodilo se glasi: s svojim najbolj sladkim glasom naj gostu obrazloži vse funkcije kopalnice in nato funkcije vseh pripomočkov, ki se nahajajo na pladnju. Brivnik, vodica za po britju, šampon in milo. Z najlepšimi pozdravi hiše …

Čez dve uri zopet trkanje na vratih sobe 133 in ko gospod Albert – ki ga ni več za prepoznati kot klateža – obrit, lepo dišeč in radosten v pričakovanju naslednjega presenečenja zakliče »Naprej!«, mimo osuplega gospoda Alberta v sobo prikoraka najprivlačnejša frizerka, kar jih lahko najdemo v Portorožu, in po eni uri na gosta, ki se je prijavil prejšnje popoldne, spominja le še kup smrdljive obleke ter dve plastični vrečki.

Komaj se frizerka vljudno poslovi, že pride naslednje presenečenje. Hotelski sluga prinese elegantno potovalko: »S pozdravi našega šefa!« in na posteljo razgrne dvoje hlač, dvoje srajc, spodnje perilo in par čevljev. »In ali lahko to...« ter pokaže na kup smrdljivih oblek in plastični vrečki – »…vzamem s seboj v čistilnico?«

Pri opoldanskem bifeju se gospod Albert že ne razlikuje več od drugih gostov hotela s petimi zvezdicami …
Po dveh tednih gospod Albert točno ob desetih pride na recepcijo. Polovica ekipe hotela in menedžer že stojijo tam, da bi se poslovili od »svojega« gosta, ki jim je medtem prav prirasel k srcu.

In ko se gospod Albert zasmeji »Zakaj poslovil, rad bi podaljšal še za dva tedna!«, v avli hotela zadoni aplavz.
Kdo bi vedel, ali je bil gospod Albert res gospod Albert ali morda ne …*

*Mimogrede: Pravkar ste prebrali resnično zgodbo, ki se je leta 2013 pripetila v Portorožu.

Vir:
http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/portoroz-in-piran-to-smo-mi/toncka/pripovedovalec-na-daljavo/portoroz-s-sece