Staro naselje Strunjan je razloženo po dolini okrog solin ter po položnih okoliških pobočjih .Strunjan zajema zaselke Marčane, Karbonar, Ronek, Sv. Duh in Pretski Grič. Na koncu Strunjanskega zaliva so Strunjanske soline in v bližini je morska laguna Stjuža.

Domačije so postavljene vzporedno s plastnicami na zavetrnih osončenih pobočjih. Orientirane so proti zahodu, jugozahodu in jugu. Stojijo na terasah s plodno zemljo, na kateri so uspešno gojili zgodnje sadje in zelenjavo. Poleg kmetijske dejavnosti so maksimalno izkoristili možnosti, ki jih je tu nudila narava: dodatna dejavnost sta jim bila ribištvo in solinarstvo.

Arheološke najdbe dokazujejo, da je bil kraj poseljen že v antiki. Na kontinuiteto naseljenosti v srednjem veku kažejo arhivski podatki.

Ohranjena stavbna dediščina je razmeroma mlada, iz poznega 19. in začetka 20. stoletja. Mnoge hiše so namreč prvotno naseljevali koloni, ki so imeli hišo in zemljo v najemu. Ko je kolon z večletnim delom in varčevanjem zaslužil dovolj, je posestvo odkupil. Takrat so stavbe doživele marsikatero izboljšavo in prezidavo.

Leta 1960 je bilo zgrajeno apartmajsko naselje, v katerem je arhitekt Edo Mihevc uspešno združil tradicionalne sredozemske prvine z vizijo modernega turističnega naselja.

Na severnem robu Strunjanskega polo-toka še vedno vlada narava. Stik morja in kopnega tu zaseda štiri kilometre dolg in do osemdeset metrov visok flišni klif z značilnimi geološkimi pojavi. Najprivlač-nejši del je gotovo Mesečev zaliv (tudi za-liv sv. Križa), polkrožna zajeda ob vznožju klifa. Dostopen je z več strani: med skala-mi ob morju ali po pobočju in po serpen-tinasti stezici čez klif.

V Strunjanu najdeni deli velike rimskodobne grobne kapele, predelani v dele torklje, so danes razstavljeni v parku piranskega muzeja. Tudi ime kraja morda izhaja iz latinskega osebnega imena (Stronnius – Stronianum – Strugnano – Strunjan).

Na mestu rimske vile je v srednjem veku zrasla cerkev sv. Basa, ob tej pa v 13. stoletju benediktinski samostan. Tudi po propadu tega privlačna lokacija ni opustela. Tu je imela posestvo in vilo družina Tartini. Na privlačno in rodovitno posestvo so bili gotovo ponosni, saj so ga dali prikazati tudi na stenskih slikarijah v svoji hiši v Piranu. Del pohištva iz vile, v kateri so preživljali poletja, je razstavljen v piranskem muzeju

Strunjan – naravni rezervat
Naselje, ki se razteza ob slovenski obali med Izolo in Piranom, je nastalo v dolini reke Roja, vzdolž solin in na okoliških hribih. Ta del obale so leta 1990 proglasili za naravni rezervat. Razteza se na 160 hektarjih površine. Poleg štirih kilometrov obale, ki je na obali Jadranskega morja res nekaj posebnega, moramo tu omeniti še značilno fauno in floro tega področja.
Predel ob izlivu reke Roja so že v srednjem veku spremenili v soline. Danes je, na žalost, aktiven le še majhen del. V neposredni bližini solin naletimo na edino laguno pri nas – laguno Stjuža, ki je bila včasih zelo bogata z ribami.

Spomenika oblikovane narave sta dvostranski drevored pinij ob glavni cesti in park ob vili Tartini. Krajinski park Strunjan je najdaljši neprekinjen del naravne obale na območju Tržaškega zaliva.

Kulturne znamenitosti
Ko prehodimo strmo, z granitom tlakovano pot, ki pelje proti severu, pridemo v romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja. Legenda pravi, da se je v noči med 14. in 15. avgustom v daljnem letu 1512 dvema čuvajema vinogradov v okolici prikazala Mati Marija. Prosila ju je, da oblastem v občini naročita popravilo cerkvice, saj je bila ta v slabem stanju. V naslednjih letih so cerkev povečali. Leta 1520 so jo obogatili s sliko Francesca Valerija Marijino prikazanje. Sčasoma je cerkev postala najpomembnejše romarsko središče cele Istre. 

V bližini rtiča Strunjan je tudi nekdanji benedektinski samostan, kjer je sedaj Center za usposabljanje Elvire Vatovec.

Ob morju, zazrta proti Piranu, stoji vila zelo slavnega violinista Giuseppa Tartinija (1692–1770), ki je, na žalost, ne moremo več občudovati v njeni prvotni obliki. Obdana je s parkom, ki je pravi primerek submediteranske vegetacije. Danes je vila s parkom protokolarni objekt.

Obiskovalec v Strunjanu
Obiskovalec Strunjana se lahko sprehodi po različnih mikavnih pešpoteh. V kratkem času pride skozi tunel bivše železnice, ki je povezovala Trst s Porečem, do Portoroža. Iz Salinere se ob obali lahko sprehodi do Fiese in celo do Pirana.
Če korak nameri v drugo smer, ga pot ob obali pripelje v Izolo. Od romarske cerkve ga prijazna pot vodi do Križa, ki nad klifom bdi nad vsemi morskimi popotniki.

V Strunjanu so poleg vsega naštetega še trije znani hoteli s priznanimi restavracijami, več gostiln, ki zahtevnemu gostu ponudijo najrazličnejše okuse mediteranske kuhinje, tenis igrišča ter minigolf.

Odprti bazeni, letni kopališči, ki se lahko pohvalita z modro zastavo, predvsem pa priznano termalno zdravilišče lepo zaokrožita ponudbo kraja.

Gibanje števila prebivalcev

Leto:                  2012   2015   2022
Št. Prebivalcev     569    580     670

Viri:
http://kraji.eu/slovenija/strunjan/slo
http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/okolica/strunjan
http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=STRUNJAN&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=3231

https://www.piran.si/objava/59807