Tako se počasi izgubljajo še tisti redki preostanki slovenske stavbne dediščine, ki jih še ni uničila cenena nadomestna gradnja v času socializma oziroma dokončno načel zob časa zaradi dolgotrajnega propadanja.

Ker so bile vse stare hiše v resnici zgrajene iz naravnih materialov, saj naši predniki k sreči drugega še niso poznali, velja vsaka stara hiša tudi za zdravo hišo. V primeru stare hiše govorimo torej o ohranjanju vredni zdravi osnovni substanci, ki pa jo je potrebno ohraniti s pravilno izbiro materialov oziroma obdelavo in jo spremeniti v za sodobne čase primeren energetsko varčni objekt.

Od lokacije do lokacije so tako za Slovenijo tipični različni načini gradnje. In temu primerno drugače se je potrebno odločati tudi, kako postopati v primeru prenove oziroma poiskati primerno sistemsko rešitev, ki ustreza osnovnemu materialu, iz katerega je bil objekt zgrajen (različne vrste kamna, opeka, les, ilovica).

Na splošno torej velja, da so stare hiše izdelane iz naravnih gradiv, ki dihajo, regulirajo vlago ter akumulirajo toploto. Z izbiro novih materialov za obdelavo ne smemo spremeniti teh osnovnih lastnosti, sicer lahko hiša kljub lepemu videzu na dolgi rok propade. Predvsem se to dogaja v primerih sanacij, kjer se različne hibe starih hiš rešuje z umetnimi materiali, ki osnovni substanci ne dovolijo dihati. Znotraj nepropustnih materialov (izolacije, ometi in barve) namreč zaradi zastajanja vlage stara naravna gradiva malodane sprhnijo oziroma strohnijo. Kako torej postopati?

Odvisno od vrste osnovnega gradiva, iz katerega je bila hiša zgrajena, se je potrebno odločiti za material oziroma postopek, ki na dolgi rok ne bo škodoval osnovni substanci objekta. Kaj to v praksi pomeni?

Preberite celoten prispevek Mateje A. Leskovar, gradbene biologinje na tem mestu.

Vir:
http://www.energijadoma.si/novice/svetovalnica/prenova-stare-hise#.VplhWbbhCHs