Portorož je bil že od 13. stoletja znan kot zdraviliški kraj, v katerem so menihi iz samostana sv. Lovrenca zdravili z morsko vodo in s slanico. Zdravilni učinki pri boleznih, kot so revmatizem, vodenica, škrofuloza, debelost in rane, so bili znani po bližnji in daljni okolici.
Do propada Beneške republike konec 18. stoletja je bilo območje Portoroža pod beneškim levom, nato pa je prešlo pod avstrijsko oblast, pod katero je ostalo vse do konca I. svetovne vojne. Le v času od 1806 do 1813 je bilo pod Francozi.
Leta 1879 je piranski zdravnik dr. Giovanni Lugnano začel z oblogami solinskega blata, kopelmi ter pitjem slanice zdraviti revmatska in druga obolenja. Sloves o zdravilni moči solinskih snovi in uspešnem zdravljenju se je iz bližnjih krajev, od koder so sprva prihajali bolniki, kmalu razširil tudi v bolj oddaljene predele Avstro-Ogrske, ki ji je Istra po propadu Beneške republike (1797) pripadala od leta 1813 dalje.
Prihod številnih gostov je po letu 1885 narekoval gradnjo novih vil in penzionov, spodbudil pa je tudi krog piranskih izobražencev, bančnikov in podjetnikov, da so se leta 1890 odločili za ustanovitev delniške družbe za izgradnjo zdravilišča in kopališča v Portorožu in leto kasneje v Piranu ustanovili kopališko družbo »Stabilimento balneare di Pirano«. Od Piranskih solin so kupili stavbno zemljišče in se odločili za gradnjo novega hotela z 80 sobami, 120 posteljami, restavracijo in kavarno, stavbo za terme s 30 spalnicami ter lastnim kopališčem. To je bil predhodnik Hotela Palace.
Arhitekturna dovršenost in blišč starega hotela Palace
20. avgusta 1910 je bil odprt eden najlepših hotelov na jadranski obali, Hotel Palace. Zablestel je v vsem blišču s 175 sobami, veliko jedilnico oz. večnamensko dvorano, veliko odprto teraso, luksuzno sprejemnico z veliko sliko Glauca Cambona in saloni za branje ter igre. S hotelom so bili s hodniki povezani prostori za blatne kopeli – terme in bazen z morsko vodo. Celoten zdraviliški kompleks je bil opremljen z najsodobnejšimi terapevtskimi pripomočki tistega časa. Pred hotelom je bilo urejeno novo peščeno kopališče z 200 kabinami, nanizanimi v obliki polkroga. Kopališko arhitekturo je projektiral ugledni tržaški arhitekt Lodovico Braidotti. Ponovno oživitev (novo podobo in rekonstrukcijo, obdržal je znano staro fasado) je Palace doživel oktobra leta 2008. Preimenoval se je v Kempinski Palace Portorož in ima pet zvezdic superior.
Leta 1913 se je v Portorožu zdravilo približno 7.000 gostov in kraj je začel pridobivati mednarodni značaj in sloves. Obe svetovni vojni sta njegov razvoj upočasnili, razcvet se je ponovno začel po letu 1954, ko so obnovili terme v starem hotelu Palace. Leta 1975 so Terme Palace pridobile status naravnega zdravilišča. Deset let kasneje so bile zgrajene nove Terme Talasoterapija Portorož, vezane na štiri hotele, ki so svojo ponudbo v zadnjih letih še dopolnili, izpopolnili in osvežili.
Prispevek k zgodovini letalstva
Podjetni bratje Cosulich, po rodu s hrvaškega Lošinja, so imeli v času po prvi svetovni vojni v portoroškem turizmu pomemben lastniški delež. Z nakupom trisedežnih hidroplanov vrste FBA so najprej želeli obogatiti turistično ponudbo, kasneje pa so ustanovili letalsko podjetje SISA in z njim vzpostavili tudi prvo redno potniško linijo v tem delu Evrope.
Prvi polet so opravili daljnega 1. aprila 1926 iz Portoroža preko Benetk in Pavie do 575 km oddaljenega Torina v severozahodni Italiji. Sledile so redne vožnje, najprej trikrat tedensko, nato pa vsak dan. Letala CANT 10, ki so prevažala prve potnike, so bila izdelana v novoustanovljeni letalski tovarni v sklopu ladjedelnice bratov Cosulich v Tržiču – Monfalcone blizu Trsta. Za daljše povezave pa je bilo treba zagotoviti večja in potnikom udobnejša letala. V ta namen so leta 1928 iz letalske tovarne Cosulichev prispeli novi leseni trimotorniki CANT 22. Kabina v osrednjem delu trupa je nudila prostor največ 12 potnikom. Vstopna loputa je bila na stropnem delu kabine, tik za pilotskim sedežem, zato so se morali potniki povzpeti po lesenih stopnicah, ki so jih uslužbenci postavili na tla tik ob letalu.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil Portorož prek Trsta redno letalsko povezan z večjimi mesti vse do Marseilla na zahodu, Drača na vzhodu in Brindisija na zahodu Jadrana.
Vir:
http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/portoroz/zgodovina-portoroza
