Tako se je začelo množično opuščanje poljedelstva, pašništva in vinogradništva. Posledično se je s tem začel tudi nezadržen propad grajenih struktur v krajini, podpornih zidov ali škarp, poti, hišk in grobelj, ki traja še danes. Vzrokov je več, od drevja do gozdnih živali, ki po naravni poti rušijo suhozidne gradnje. Glavni krivec pa je predvsem človek s svojimi nespametnimi posegi, z rabo večjih kmetijskih strojev pri izvlačenju borovega lesa, v zadnjem času pa s stihijskimi pozidavami.
Nesporno dejstvo je, da se je propadajoča suhozidna dediščina v vsem tem obdobju zelo malo obnavljala in vzdrževala, pa še to zelo nestrokovno in z uporabo neustreznih gradbenih materialov. Vendar je prav ta dediščina tista, ki daje Krasu prepoznavnost. Celotna suha zidna ogrlica ima v svojem kamnitem nizu še bisere – hiške. Čas je, da se Kraševci prebudimo in se začnemo zavedati, da Kras brez suhozidnih gradenj ne bo imel več svojega obraza. Ta obraz moramo nujno začeti negovati, dokler ne bo prepozno.
Namen tega priročnika je prav v tem, da ga lahko uporabljajo tudi neuki in nevešči graditelji suhih zidov. Namenjen je vsem, ki prekipevajo od odvečne energije, ki imajo čut do svojega okolja, predvsem pa mlajšim rodovom, ki so popolnoma izgubili stik z našo kamnito dediščino. Prav zaradi slednjega so nekateri izrazi navedeni v narečnem jeziku.
(Iz uvoda Priročnika Čok, Boris. Vzdrževanje in gradnja prostostoječih in podpornih kraških suhih zidov)
Celoten priročnik je na tej povezavi.
Priročnik Kraške suhozidne gradnje je rezultat dosedanjega terenskega dela, pregleda objavljene literature, pričevanja vsaj 25 domačinov, ki so še živeli tradicionalno kmečko življenje, predvsem pa Borisa Čoka iz Lokve, ki so mu poleg lastnega zanimanja za tematiko suhih zidov svoje bogato znanje predali predniki.
Razdeljen je na monografski del in dva priročnika. V monografskem delu je geolog dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije predstavil kamnine in kamnolome na Krasu kot tudi primere slabih praks pri gradnji suhega zidu. Dodan je pregled suhozidnih gradenj na Krasu v prazgodovini arheologinje Patricije Bratina iz ZVKD. Prednosti tovrstne gradnje je opisal arhitekt dr. Domen Zupančič s fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Opis vrst suhih zidov in drugih suhozidnih gradenj ter njihovo stanje na Krasu danes sta prispevala Boris Čok in Eda Belingar.
Dodana priročnika Vzdrževanje in gradnja prostostoječih in podpornih kraških suhih zidov ter Vzdrževanje in gradnja hišk je prispeval Boris Čok.
Delo je nastalo v okviru slovensko italijanskega projekta Živa krajina Krasa/Living Landscape, kjer sta združila moči ZVKD ter Park Škocjanske jame kot izdajatelj. Priročnik je izšel v slovenskem in italijanskem jeziku, vsaka jezikovna različica pa v nakladi 800 izvodov.
Vir:
http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/publication/slo_zid.pdf
http://primorske.si/Novice/Srednja/Suhi-zid-je-osnovni-gradnik-kraske-kulturne-krajin
