izstopajoči cerkveni zvonik cerkve sv. Jurija N od pristanišča in ostanki obzidja na vzpetini E nad pristaniščem. Piransko pristanišče je sestavljeno iz dveh delov, zunanjega in notranjega bazena (manjšega mandrača). Zunanji, večji del pristanišča je zaščiten s 165 m dolgim W valobranom, s SW strani pa ga zapira nekoliko krajši E pomol (60 m) mednarodnega mejnega prehoda s črpalko za gorivo.
Med koncema obeh pomolov je z dvema svetilnikoma označen ozek vhod v pristanišče, odprt v smeri SSW. Globine v zunanjem bazenu segajo do 6 m. Južni del W valobrana je rezerviran pretežno za plovila potniškega prometa (globine do 3,5 m), v vznožju pomola pa so v dolžini približno 100 m urejeni dnevni privezi. E pomol (globine do 3 m) je predviden za oskrbo z gorivom in pristanek za ureditev formalnosti ob prehodu morske meje (obmejni organi ob vznožju pomola, v ozadju izpostava Uprave RS za pomorstvo). E del zunanjega bazena zapira daljši novi pomol (166 m), ki se razteza vzporedno z obalo v smeri proti NE in N. Ob njem so na globinah od 3 do 4 m urejeni številni privezi z betonskim sidriščem (mooringi). Pri manevriranju v zunanjem bazenu je treba paziti na dva večja betonska privezna stebra približno v sredini akvatorija. Na N strani zunanjega bazena je ozek vhod v notranji mandrač (globine do 2,5 m), kjer so komunalni privezi, zasedeni s plovili domačinov.
Skupno premore piransko pristanišče 290 urejenih privezov. Za dnevni vez jih je rezerviranih okoli 40 ob obeh zunanjih pomolih in ob notranjem pomolu, vendar so v času visoke turistične sezone večinoma stalno zasedeni. Pristanišče je dobro zaščiteno pred vsemi vetrovi, le vetrovi SW smeri lahko povzročijo močnejše valovanje tudi znotraj pristanišča.
Dobre 0,5 M od zaliva Fiesa v smeri proti NW se strma flišnata obala Strunjanskega zaliva postopoma položi in približamo se piranski punti, rtu Madona, katerega v celoti zaseda mesto Piran. Malo pred rtom je nad visokim obzidjem viden značilni zvonik cerkve sv. Jurija. Rt Madona je treba obpluti na primerni razdalji od obale, saj se v pasu približno 200 m okoli rta razteza območje podvodnega naravnega spomenika. Na najbolj izpostavljeni točki rta Madona stoji značilen visok svetilnik, grajen v obliki sivo-belega osmerokotnega stolpa (45°31.82' N, 13°33.79' E, B.IZO.4s10m15M). Vsega 0,16 M (300 m) od krajne točke rta v smeri NNW se morsko dno skokoma spusti in doseže najnižjo točko slovenskega morja, imenovano tudi "podvodni Triglav" (globina 38 m). Vzporedno s krajno točko rta Madona obrnemo smer plovbe proti SE in čez približno 0,3 M dosežemo W valobran mestnega pristanišča Piran.
Pomembnejše javne ustanove:
• Uprava RS za pomorstvo – izpostava Piran, Dantejeva 4, tel.: +386 (0)5 671 01 92;
• Postaja pomorske policije Koper, morski mejni prehod Piran, Dantejeva 4, tel.: +386 (0)5 617 91 00;
• Carinski urad Koper – izpostava Piran, morski mejni prehod Piran, Dantejeva 2, tel.: +386 (0)5 673 12 12;
• turistične informacije TIC Piran, Tartinijev trg 2, tel.: +386 (0)5 673 44 40, e-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
• zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, tel.: +386 (0)5 677 33 20;
• banka, pošta in trgovine v mestu Piran v neposredni bližini.
Opozorilo. Celotni E del Strunjanskega zaliva med rtičem Strunjan in zalivom Pacug leži znotraj Krajinskega parka Strunjan. Morski del območja pripada ribolovnemu rezervatu, v katerega sodi tudi laguna Štjuža in južno od nje ležeče soline. V osrednjem delu zaliva se na površini približno 13 ha nahaja gojišče školjk, označeno s štirimi bojami rumene barve. Strunjanski zaliv ne nudi zaščite pred vetrovi NW do N smeri.
Pristanišče Piran
Arze 1b, 6330 Piran
T: + 386 (0)5 617 50 00
F: + 386 (0)5 617 50 15
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
www.okoljepiran.si
Vir:
http://www.hidrografija.si/p4/4-2-3.php