1. september 2014
zadnji poseg: 1. september 2014 ob 18:42
Postojna - MMC RTV SLO/STA

Od kulture gradišč nekropol iz bronaste in železne dobe, prek pomembnih zgodovinskih obdobij rimskega in beneškega imperija, do strelskih jarkov prve svetovne vojne - nekaj je skupnih značilnosti, ki povezujejo slovenski in italijanski Kras. Na teh sta obe državi osnovali skupno kandidaturo za vpis tega edinstvenega območja na Unescov seznam svetovne dediščine.

Predlog kandidature je pripravila italijanska občina Tržič kot vodilni partner v sodelovanju z občino Postojna ter občinama Devin - Nabrežina in Buje. Gre za plod sodelovanja pri projektu Julius, s katerim želita obe državi izkoristiti izkušnje, pridobljene med čezmejnim sodelovanjem, v korist ovrednotenja kraškega in gorskega okolja. V Tržiču so ga že predstavili, na začetku oktobra sledi predstavitev v Bruslju, o predstavitvi v Sloveniji pa se z vodilno partnerico še dogovarjajo.

Začetek vsaj tri leta dolgega procesa
O kandidaturi za vpis Krasa na Unescov seznam se govori že nekaj časa, to pa je bila prva predstavitev. Po besedah skrbnice projekta pri Občini PostojnaDolores Dolenc pomeni začetek procesa, ki bo ob intenzivnem delu potekal od tri do pet let. Vodilni partner se je skupaj z drugimi občinami obvezal, da bo prošnjo za vpis posredoval svetu italijanske nacionalne komisije za Unesco, saj meni, da izpolnjuje tri od štirih zahtev, ki zadevajo naravne kraje, in dve od šestih zahtev, ki zadevajo kulturne kraje.

Italijanski in slovenski Kras povezujejo nekatere edinstvene skupne geo-naravne značilnosti, skupne pa so jima tudi zgodovinske korenine. Ohranjeni so ostanki petih naselbin-gradišč v Tržiču v sklopu enega najpomembnejših naseljenih območij iz obdobja bronaste in železne dobe. Na vsem območju Krasa - od gradišča Jelarje do Bujskega območja - je mogoče najti materiale in izdelke visoke zgodovinske in arheološke vrednosti iz bronaste in železne dobe.

Najdišče najstarejšega okostja dinozavra v Evropi
V Ribiškem naselju v občini Devin Nabrežina leži eno najpomembnejših paleontoloških najdišč in eno najvidnejših nahajališč ostankov dinozavrov v Evropi. Tam je bilo najdeno najpopolnejše in najstarejše okostje dinozavra v Evropi, odlično ohranjen primerek drugje nepoznane vrste, kar je privedlo do revolucije v evropski paleontologiji in paleografiji, ki se ukvarja z obdobjem krede.

Posebno izkušnjo omogoča tudi 21 kilometrov rovov, galerij in mogočnih dvoran Postojnske jame, ki sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. Na Krasu je več kot 200 arheološko zanimivih podzemnih jam.

Kilometri strelskih jarkov
Na območju posoškega Krasa - od Gorice do Tržiča, od hriba Grmada do Devina - so se med prvo svetovno vojno bili nekateri najbolj žgoči boji. Tam se nahajajo muzeji na prostem, ki pričajo o grozotah bitk, kjer se je na tisoče mož borilo več kot dve leti. Med letoma 1915 in 1917 se je Kras spremenil v ogromno vojno polje, kjer je bilo zgrajenih na kilometre strelskih jarkov in vojaških struktur, topniških položajev, cest in steza, ki so jih vojaki uporabljali za prevoz materialov iz zaledja na fronto, med drugim poudarjajo pripravljavci kandidature.

Uradni postopek za nominacijo vodi država
Predlog za začetek priprave kandidature lahko podajo strokovne ali interesne skupine, ki jih naslovijo na pristojna ministrstva ali urad za Unesco. Prvi korak k pripravi nominacijskega dosjeja pa je vpis na poskusni seznam, ki ga potrdi vlada RS. Trenutno je v sklepni fazi priprava in sprejetje predloga za uvrstitev na poskusni seznam, ki je prvi korak k začetku priprave nominacijskega dosjeja

Vir:
http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377