Moderna galerija v Ljubljani
Ravnikarjeva moderna galerija po obnovi
Moderna galerija je prvo pomembnejše zgrajeno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Načrtovana je bila v obdobju, ko je sodeloval pri načrtovanju Plečnikove NUK, še pred odhodom v Pariz k Le Corbusier-ju. To zgodnje Ravnikarjevo delo tako še sledi klasicističnim principom Jožeta Plečnika: stavba je osno simetrična in ima zvišan osrednji volumen, v katerega je umeščena glavna razstavna dvorana. Ostale dvorane različnih velikosti so razmeščene v obeh stranskih krilih ter zenitalno osvetljene. Glavni vhod, ki je v visokem pritličju, poudarja široko vhodno stopnišče, prekrito z monumentalnim baldahinom. Pročelje je, podobno kot pri NUK obloženo z različno obdelanimi kamnitimi ploščami. Okna, ki so vtopljena v ravnino fasade, so uokvirjena z umetnim kamnom. Kamniti stebri, ki okenske odprtine delijo po sredini še poudarjajo videz monumentalnosti.
Pročelje Moderne galerije v Ljubljani
Kulturni dom v Velenju
Eden najlepših, izstopajočih primerov pa je ravno je ravno kulturni dom v Velenju.
Gradnja je potekala med letoma 1957 in 1962. Arhitekt Oton Gaspari je želel v Velenju zgraditi stavbo, na katero bodo meščani ponosni.
Kulturni dom v Velenju
Zato je na njej uporabil dragocene naravne materiale in umetniške detajle. Vendar so ti opazni šele ko se približamo masivni stavbi. Zunanje bočne stene so obložene s ploščami zelenkastega tufa. Vdrta fasada je obložena s ploščicami iz večbarvnega apnenca.
Nočni posnetek KD v Velenju
Vinska klet Brič
Arhitektura je najnovejše orožje vinarjev. Bolj ko je vinska klet drzna in arhitektovo ime zveneče, več je obiska.
Vinska klet Brič
Da ne pozabimo: vino seveda ostaja najpomembnejše, vendar so minili časi, ko smo se ga učili piti, uporabljati prave kozarce in podobno. Vinogradnike in vinarje s pravimi lastnostmi že imamo, prvo klet, zaznamovano z arhitekturo, pa na Koprskem: klet Brič, katere arhitekt B. Podrecca je želel izpostaviti istrski kamen.
Vinska klet Brič zračni posnetek
Hotel Nebesa v Kobaridu
Na razglednem platoju, ki lebdi nad dolino reke Soče, se odprejo Nebesa. Sestavlja jih pet udobnih hiš, obdanih z neokrnjeno naravo in razkošnimi razgledi na gorske verige, reko in morje. Štiri hišice so namenjene zasebnemu bivanju parov. Peta hiša pa je družabni prostor z ognjiščem, vinsko kletjo, teraso ter wellness centrom. Lep primer uporabe tradicionalnih materialov, kot sta les in kamen. Kot tudi oblikovanje objekta, ki se spogleduje s preteklostjo.
Hotel Nebesa Kobarid
Poslovna stavba Brinje v Ljubljani
Objekt je zasnoval arhitekt Nande Korpnik, ki je zmagal na vabljenem natečaju, kjer so sodelovale štiri arhitekturne ekipe.
Odločitev za Korpnikov projekt je bila zanimiva oblika objekta. Objekt ima dobrih pet tisoč kvadratnih metrov bruto površin z dvema podzemnima etažama garaž.
Poslovna stavba Brinje v Ljubljani
Stavba je v sredini rahlo zalomljena, kar je posledica oblike parcele, materiali so žlahtni, barve v prostorih pa žive.
Maistrov park v Ljubnem ob Savinji
Zgrajen je bil leta 2005. Zgradili so ga poleg utrjevanja brežin reke Savinje. Park za njo se v ostrih Linijah prepogiba v abstraktno mrežno površino, ki se od zelenic in peščenih poti prek utrjenih skalnih površin spušča v strugo Savinje. Maistrov park je dokaz, kako oblikovanje lahko oplemeniti fizični kapital obvodnega prostora, tehnična ureditev pa pridobi dodatno vrednost za kraj in njegove prebivalce.
Poslovno trgovski center Diamant v Ljubljani
Projektant omenjene zgradbe je N. Korpnik (celjski arhitekt). Zunanji plašč objekta daje vtis dinamičnega fasadnega telesa, celoten objekt deluje preveč monumentalno za trgovsko hišo. Temne zemeljske barve na fasadi ne sledi najbolje oblikovanim volumnom. Sam arhitekt pravi, da si je prvotne zamislil popolnoma zastekljeni objekt in ga takrat tudi poimenoval diamant, vendar je investitor vztrajal zaradi želje po ''bogatejšem videzu'' pri kamniti fasadi. Dejstvo je da izbira novega materiala povzročila težje in zahtevnejše detajle, prav tako vpliv teže kamna na nosilno konstrukcijo ni zanemarljiv, poleg tega pa so poševne fasadne stene bolj izpostavljene vodi.
Poslovni center Diamant v Ljubljani
Vir:
https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=kamen%20v%20sodobni%20arhitekturi
