Posledice posegov v grajeno in naravno okolje se lahko manifestirajo takoj, ko se staremu ob bok postavi novo, še bolj daljnosežne posledice pa se pokažejo v daljšem časovnem obdobju. Praviloma lahko prepoznamo ponavljajoči se vzorec pozidave slovenskega podeželja, ki je v poznih sedemdesetih letih razdelilo naselja v »dvokraje« (J. Koželj); v odmirajoča vaška jedra in gosto okoliško pozidavo predimenzioniranih stanovanjskih hiš, obsojenih na dolgotrajno gradnjo. Zaradi naftne krize in posledično zaostrenih energetskih zahtev, so bile te gradnje že vnaprej zastarele, prostorsko nedomišljene in energetsko potratne.
V zadnjih letih se je »dvokrajem« pridružila urbanistično in arhitekturno kaotična individualna gradnja, ki jo zaokrožajo še industrijske cone in nizi trgovskih centrov. Z vidika gospodarjenja z zemljišči najbolj bodeta v oči odsotnost stroke in uveljavljanje ozkih lokalnih interesov. Prav tako vzbuja skrb odsotnost gospodarjenja z bivalnimi površinami, ki so ostale prazne ali pa so zaradi zanemarjanja neustrezne za bivanje.
Škode, ki smo jo pridelali z neustreznimi posegi v okolje ne bo mogoče zlahka sanirati. Lahko pa bi spodbudili lastnike starih zgradb, da bi intenzivneje razmišljali o izrabi obstoječega prostora v različne namene, kar bi pomembno prispevalo k oživljanju vaških jeder in s tem ohranjanju arhitekturne dediščine. Uspešno ozaveščanje zainteresirane javnosti je proces, ki ga je treba izpeljati na več različnih ravneh. Najprej je treba vrednote v okolju spoznati in jih razumeti. Vsak korak šteje, če je še tako majhen. Pomislimo, koliko majhnih korakov so že prehodili osnovnošolci s svojimi mentorji, ki so v številnih krajih edini opazili, da so propadajoča lesena vrata zapuščene domačije imeniten mizarsko rezbarski izdelek, ki ga je vredno predstaviti v svojih projektih.
Z opuščanjem domačij in selitvijo v nove hiše na obrobju vasi, so ljudje prekinili stik s tradicionalnimi tehnologijami in se navzeli »slabih gradbenih navad«. Vsi vemo, v kakšnem obsegu so ljudje sami izvajali gradbena dela na svojih objektih in se zavedamo, da bo te vzorce zelo težko v kratkem času spremeniti.
Lahko pa usmerjamo z informiranjem, ozaveščanjem in usposabljanjem za pravilno odločanje o posegih na stavbah.
Vir:
http://www.sola-prenove.si/o-projektu/
