ki se oblikuje v trikotniku Julijske krajine, Primorske z Notranjsko, Kvarnerja z Istro; Italije, Hrvaške in Slovenije. Kot naročen, da se uvrsti med vodilne projekte evropskega sklada za strateške naložbe, ki ga bodo v Bruslju zagnali to leto (2015).
Severno jadranski transportni sistem pomeni precej obetavno, novo dimenzijo gospodarskega, okoljevarstvenega, tehnično tehnološkega, političnega in kulturnega sodelovanja znotraj raznorodnega etničnega okolja. Upoštevanje strateške lege ozemlja glede na smeri povezav znotraj celine in samega geografskega položaja na mestu, kjer se Jadran najgloblje zajeda v celinski del Srednje Evrope, je sistem perspektiven, tako v smislu razbremenjevanja in racionalizacije prometnih tokov na evropskem severu in severozahodu, kot tudi v pogledu nižjih transportnih stroškov za distribucijo ali pretovarjanje blaga znotraj 1000 kilometrskega radija.
Kot takšen, bo nedvomno donosen za različne, institucionalne in druge vlagatelje, ki vlagajo sredstva na daljši rok, po drugi strani pa bo sistem imel izjemen vpliv tudi na razvoj ostalega gospodarstva na območju in seveda na oblikovanje in delovanje družbe in njenih skupin. Bo družbeno reproduktiven, saj bo neposredno in posredno spodbudil nastajanje novih, trajnih delovnih mest. Po naši oceni bi šlo za okrog 40.000 bolje plačanih zaposlitev v logistiki, distribuciji, dodelavnih storitvah, bančništvu, zavarovalništvu, v informatiki, poslovnih storitvah, v proizvodnih gospodarskih družbah, ki se bodo umestile ob strateških prometnih smereh in s tem znižale transportne in logistične stroške.
To da ni drugega tira, tretjega pomola in da se zatika pri podaljšanju prvega, ne more in ne sme biti izgovor za napovedovanje stagnacije pristanišča. Slednje namreč potrebuje najmanj kilometer z infrastrukturo opremljenih obal in drugi tir potrebuje posodobljene proge proti Avstriji, Italiji, Madžarski in Hrvaški. Govorimo o naložbah vrednih šest in več milijard evrov, s katerimi bi vzpostavili severno jadranski transportni sistem in pristanišča na tem območju povezali z visoko propustnimi prometnicami s celino. Šele takšen sistem bi bil pravi odgovor na konkurenco severno evropskih pristanišč in nedvoumno sporočilo svetu, da je nova strateška povezava proti osrednji in vzhodni Evropi sposobna v celoti ustreči povpraševanju in konkurenčnim pričakovanjem dobaviteljev in pošiljateljev blaga.
Nova delovna mesta bodo prispevala k povečanemu obsegu in izboljšanju javnih storitev in bistveno okrepila osebni in družbeni standard. Več bo denarja za zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo, kulturo in pokojnine. Povečala se bodo sredstva za delovanje univerz in okrepila se bodo vlaganja v raziskovalne inštitute in njihove programe. Regija bo sposobna reproducirati lasten razvoj in pomagati tudi širšemu območju.
Vir:
http://www.skupaj.si/sites/default/files/razvojna_vizija_luke_koper.pdf
