Na portoroški rivieri je bilo več kopališč. Največje je bilo pred Hotelom Palace, rahlo jugovzhodno od hotela. Veliko kopališče je idejno leta 1910 zasnoval arhitekt Lodovico Braidotti. Bilo je polkrožne oblike in je imelo 200 kabin.
Pogled na nekdanjo portorško plažo
V celoti je bilo zgrajeno iz lesa. Kopališče niso uporabljali samo za kopanje v morju, temveč so prirejali tudi družabne dogodke, kot so npr. maškare.
Manjša zasebna kopališča so imela tudi lesene posamične kabine, ki so bile postavljene tik ob morju, od njih pa so v vodo vodile stopnice. Lastniki kabin so za postavitev le teh morali zaprositi na občini in ji za prostor ob morju plačevati najemnino. Iz dokumenta iz leta 1910 je razvidno, da je bilo 59 najemnikov takšnih prostorov ob morju.
Za gradnjo kopaliških kabin so bila potrebna dovoljenja. 31. maja 1902 je Muiesan Giovanni vložil prošnjo za dovoljenje, da bi nasproti svoje vile postavil kopališko kabino, ki bi bila zgrajena iz lesa in pobarvana
Načrt za kopališko kabino Muiesan Giovanni
9. marca 1910 je Fragiacomo Almerico (Alemrigo) vložil prošnjo za kabino, ki jo je želel postaviti na najetem delu plaže.
Načrt za kopališko kabino Fragiacomo Almerico
Iz slik lahko vidimo, da so bile kopališke kabine med sabo precej različne. Ene so bile bolj urejene in razkošno grajene, druge skromnejše.
Leta 1910 je občina izdala okrožnico, v kateri je pozvala vse lastnike kopaliških kabin, naj le te primerno uredijo, saj so bile med kabinami tudi takšne, ki niso bile zgrajene po pravilih. Glede na to, da se je le mesec za tem odprl nov veliki hotel, Hotel Palace, nekako ne moremo mimo pomislekov, da je bila morda ravno otvoritev hotela razlog, da je občina zahtevala od lastnikov ureditev kopaliških kabin.
Uf, sama fadiga
Vir:
https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/mag-bolon/Pintaric-Ivana.pdf
