Kulturna identiteta hkrati povezuje in razlikuje med različnimi evropskimi narodi. Pomeni temelj prepoznavnosti vsake države in hkrati največjo konkurenčno prednost države na trgu kulturno-turistične ponudbe Evrope in sveta.
Predvsem prepoznavnost in uspešnost turistične ponudbe neke dežele je v veliki meri odvisna od intenzivnosti vključevanja prvin kulturne dediščine vanjo. Janez Bogataj (1992) meni, da turistični razvoj, ki vključuje dediščinsko miselnost, lahko postane gonilna sila, ki bo spodbujala ljudi k večjemu zanimanju za svojo kulturno dediščino in identiteto, kajti razne oblike dediščine pomenijo le sredstvo za razkrivanje življenjskih slogov, v določenih časovnih obdobjih. Le ti pa nam kažejo kontinuiteto do današnjega časa, ki ga s svojimi razsežnostmi bogatijo in dajejo motive za nove oblike ustvarjalnosti v sodobnem času.
» Promet sektorja kulturne dediščine v Evropi je cca. 338 milijard EUR letno (leto 2001) v primerjavi z npr. 17 milijard prometa perifernega informacijsko-komunikacijskega sektorja istega leta v ZDA, ali 39 milijard EUR prometa multinacionalke BMW ali 183 milijard USD namenjenih R&D vseh najpomembnejših ameriških podjetij. Investicije v kulturno dediščino in njeno vzdrževanje ter trženje v Evropi neposredno zaposluje cca. 306.000 ljudi na leto, samo v Franciji npr. 40.000 obrtnikov, ki vzdržujejo in obnavljajo objekte kulturne dediščine. Ocenjuje se, da indirektno kulturna dediščina angažira okoli 7,8 milijonov ljudi letno oziroma omogoča več kot 8 milijonov delovnih mest, predvsem zaradi značaja sektorja kot izjemno delovno intenzivnega, kar je značilno za ves turistični sektor. Vsako direktno delovno mesto povezano s kulturno dediščino ustvari 26,7% indirektnih delovnih mest v primerjavi z avtomobilsko industrijo kjer je ta odstotek le 6,3. Obnova objektov kulturne dediščine je v primerjavi z gradnjo stavb (110 %) ali gradnjo avtocest (100%) mnogo večji generator delovnih mest (126%).
Študija – Measuring the results of English Heritage Regeneration, 1999 dokazuje, da investicija v obnovo KD za vsakih 10 000 funtov spodbudi investicije nadaljnjih 48.000 funtov zasebnih in javnih sredstev.«
Vir:
Nypan T., Cultural Heritage Monuments and Historic buildings as value generators in a post-industrial economy. With emphasis on exploring the role of the sector as economic driver, Directorate for Cultural Heritage, Norway, 2003, page 5.
http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/dediscina/Turizem__Bozicnik.pdf
Bogataj J. (1992). Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Prešernova družba. Ljubljana.
