V zgodnjem 18. stoletju so jo zgradili na strateško izjemno pomembni lokaciji ob razcepu cest proti Trstu in Kubedu. 

Vila Sabini na franciscejskem katastru in razkrižju poti za Trst in Kubed

Po grofih Sabinijih so se od leta 1736 kot njeni lastniki menjavale družine Grisoni, Tarsia in Percico. Sedaj je to dolga enonadstropna stavba, pozidana na talni ploskvi v obliki črke L. Daljši trakt je vzporeden s cesto in sestavljen iz višjega vzhodnega in nižjega zahodnega dela.

Višji vzhodni in nižji zahodni del nekdanje vile Sabini

Nekdanji vzhodni stranski trakt, ki ga kaže franciscejski kataster, je podrt. Vila je preurejena v večstanovanjsko stavbo. Precej predelana in pohabljena dvanajstosna glavna fasada je na sredini opremljena z zazidanim mogočnim pravokotnim rustikalnim portalom iz prve polovice 18. stoletja, ki ga krasi sklepni kamen z grbom rodovine Sabini.

Sklepni kamen portala z grbom rodovine Sabini

Portal na glavni fasadi nekdanje vile Sabini

Nad portalom je v nadstropju od tridesetih let 20. stoletja zazidana arkadna odprtina z elegantno kamnito baročno balustrsko ograjo.

V nadstropju so deloma ohranjeni tudi veliki pravokotni okenski okvirji.

Detajl nekdanjih oken v pritličju in nadstropju

Današnji ortofoto posnetek nekdanje vile Sabini. Zahodni trakt pravokotno na vilo je še ostal. Lepo je tudi viden nekdanji pomemben razcep ceste proti Trstu in Kubedu.

Ob vili je bil nekoč vrt, v katerem so na začetku 19. stoletja menda pokopavali Napoleonove vojake.

V bližini je nekoč stala tudi cerkev Svetega Mihaela, posvečena leta 1561, ki je propadla v 19. stoletju.

Severovzhodno od vile se je ob cesti ohranil srednje visoki kamniti steber oziroma miljni kamen z grbom in latinskim napisom Antonia Delphina iz leta 1776, ki so ga postavili v sklopu obnove ceste med Koprom in Trstom.

Miljni kamen

Vir:
Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini: Ljubljana: Viharnik, 2014