Te ulice so: Ljubljanska ulica, od katere se po manjši ulični razširitvi odcepi Koprska ulica, nato Smrekarjeva ulica in slednjič Gregorčičeva, ki ima najbolj usločen potek, tako da se s temenom neposredno približa župni cerkvi, kot najbolj štrleči točki strnjenega mestnega tkiva. Kosovelova ulica se s svojim potekom vključuje v ritem omenjenih ulic. Teče že na robu mesta, verjetno ob črti nekdanjega obzidja, ter povezuje cerkveno ploščad s Trgom padlih za svobodo, ki ima precej nižjo lego, tako da ima ulica razmeroma strm potek. Ta ulica je iz novejšega časa in je nastala iz potreb po povezavi starejšega dela mesta z novo nastalo mestno četrtjo na južni strani polotoka.
V čas ureditve Kosovelove ulice sodi tudi ureditev obalne ceste (Sončno nabrežje), ki je prevzela v obstoječem prometnem omrežju predvsem avtomobilski promet, saj je zanj poleg Kosovelove ulice edino primerna, obenem pa je najkrajša vez med pristaniščem in prometno glavo, ki je Trg republike. Številne kratke ulice, ki povezujejo omenjene ulice, omogočajo prehodnost v prečni smeri. Preveva jih značilno mediteransko ozračje, zlasti v obmorskih četrtih, kjer je prebivalo večinoma ribiško prebivalstvo. (Bernik, 1968)
Vse ulice stare Izole prikazujejo slike spodaj.
Vir:
1. BERNIK, S. (1968). Organizem slovenskih obmorskih mest : Koper, Izola, Piran. Ljubljana: Mladinska knjiga ; Piran: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo
http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/izolske-ulice.html
http://www.izola.info/imenik.php?objekt=176
