Palača Almerigogna stoji v strnjenem jedru srednjeveškega Kopra. S sosednjimi hišami je stisnjena v nizu, ki omejuje Gortanov trg. Dvonadstropna palača z nepravilno razporejenimi osmi je nastala z združitvijo dveh starejših zgradb. Zato ima neobičajno, podolgovato pročelje in, v množici odprtin različnih velikosti in v različnih višinah, težko določljive etaže. Likovno izstopa drugo nadstropje z ohranjenimi gotskimi okenskimi okviri s trilistnimi zaključki in širokimi policami pod okni. Povezuje jih živopisna dekoracija pročelij, na katero so narisane mreže barvitih kaset. V pritličju je ohranjen samo vhodni gotski portal. Potrebno je omeniti še značilno majhno kvadratno okno z visokim parapetom, ki se nahaja v drugem nadstropju palače, t.i. finestra di notte.
Hiša Almerigogni pa sploh zasluži, da si jo nadrobneje ogledamo. Že na prvi pogled je očitno, da je njena enotna poslikava nastala šele po združitvi dveh enonadstropnih beneško-gotskih hiš, ki se še danes ločita predvsem po globini lindastega napušča in po razporeditvi okenskih odprtin. Vendar je tudi tu opaznih dosti predelav in velika stavba lahko danes dokazuje svoj izvir le s prvotnimi okni v drugem nadstropju in gotskim portalom na desni strani pritličja. Poslopje učinkuje s svojimi bogato razčlenjenimi trolistnimi monoforami s storžastimi nastavki in s svežo poslikavo izredno pisano. Danes pogrešamo še bivšo enonadstropno sosedo s čipkasto razgibanim gotskim frizom; ohranjena nam je le še v risbi Caprinovega ilustratorja De Franceschija.
Današnja poslikava pročelja je tista, ki jo je hiša pridobila v času renesanse, seveda večkrat obnovljena. Po renesančni modi so palačo takrat poslikali z lažno novo arhitekturo in pri tem uporabili žive barve, značilne za Benetke v času gotike. Slogovno se na fasadi prepletata gotika in renesansa. Ornamentalna poslikava, ki je že bila restavrirana pred 1. svet. vojno, kaže geometrično motiviko kvadratov in pravokotnikov, v katerih so stilizirane rozete. Okna obkroža stiliziran rastlinski vzorec. Poslikava je bila skoraj v celoti uničena, vendar nam je po natančni preiskavi fasade uspelo leta 1969 rekonstruirati motiviko in barvno skalo. Poslikava je izdelana na sveži omet.
Palača sodi med izbrane koprske in slovenske spomenike. Dekorativno okrašenemu glavnemu pročelju pri nas ni para. Okrasi so močno obledeli, razen pod kapom. Palača je v zasebni rabi in ni dostopna za obisk.
Na desni strani se je nekoč palače držala rojstna hiša slikarja Bartolomea Gianellija, ki je bila porušena leta 1986. Bartolomeo Gianelli je bil pomemben koprski slikar 19. stoletja, njemu dolgujemo številne kvalitetne slike prizorov koprskega mestnega jedra iz tega obdobja.
Lokacija:
Gortanov trg 13. V stavbnem nizu, na jugovzhodnem delu tržne stranice.
Vir: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=245
Matija Murko, https://www.facebook.com/groups/1569679486669759/permalink/1664528903851483/
