Sedanjo podobo lože so dorekle mnoge predelave v 17. Stoletju, ko so stavbo povišali za eno nadstropje in ji prizidali stopnišče. Loža je bila kulturno in politično središče Kopra, kjer so se shajali meščani in odločali o bistvenih problemih svojega mesta. Kasneje je v njej zaživela kavarna in postala shajališče gospodov in bogatašev, ki so v Loži izkazovali svoj družbeni položaj in vzvišenost.
Gotska mestna loža zapira severno stranico glavnega trga Kopra. Stoji nasproti Pretorske palače in predstavlja njen odprti protipol. Loža je bila na novo postavljena l. 1462, da je nadomestila staro ložo (lobbia vetus), ki je bila na prostoru Pretorske palače.
Do l. 1464 so pod nadzorom Nikolaja iz Pirana in Tomaža iz Benetk postavili vitko petločno okrašeno pritličje, obrnjeno proti trgu, in štiriločno, obrnjeno proti Verdijevi ulici. Loža je bila okrašena z grbi in sedeži za meščane in veljake. Njena glavna namembnost je bila trgovska, tukaj so se zbirali trgovci in sklepali posle z različnimi surovinami. Loggia je bila tudi pomembno prizorišče družabnega življenja za bogate meščene in predstavnike plemiških družin. Med drugim je bilo samo tukaj dovoljeno izvajati igre na srečo, saj so lahko na omejenem prostoru mestne oblasti to bolje nadzirale.
Marijin kip iz žgane gline so nad vogalom postavili l. 1555, predstavlja pa zahvalo meščanov za rešitev pred epidemijo kuge, ki je razsajala v tem obdobju. L. 1698 so Loggi nadgradili nadstropje in prestavili dva loka z zahodnega na sprednje pročelje, na zahodnem pročelju pa postavili izredno kvalitetno gotsko biforo. Nad vitkimi kamnitimi stebri s kvalitetnimi kapitelo so ohranjeni šilasti gotski loki. Srednji trije segajo do tal, za tri stopnice dvignjenih nad nivo trga. Na zunanji strani lože so ob trgu kamnite klopi. Stranska para lokov sta zaprta z balustradno ograjo. Na fasadi lahko zasledimo tudi beneškega leva z zaprto knjigo in grbe koprskih podestatov.
Koprska Loggia je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Pritličje lože zaseda kavarna, ki ima dolgo zgodovino, v preteklosti je bila točka srečanja in druženja številnih pomembnih italjanskih literatov: Italo Svevo, Umberto Saba, Gabriele d'Annunzio ipd. V nadstropju, dostopnem po strmem stopnišču na vzhodni strani stavbe, so galerijski prostori galerije Loža, ki je ena od osrednjih razstavišč Obalnih galerij Piran.
Vir:
http://www.slovenia.info/si/Arhitekturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/Loggia.htm?arhitekturne_znamenitosti=321&lng=1