V zidu ob Bastionu jenameščeno panoramsko dvigalo, ki predvsem obiskovalce iz velikih potniških križark pripelje naravnost v središče mesta.

Stari načrti koprskega obzidja

Avtor Likar Darko se je celotnega mestnega obzidja Kopra lotil sistematično in o njem poroča naslednje:

Koper ima dvoje obzidij. Zunanje na robu starega mesta (nekoč ob obali otoka) in notranje na mestni prelomnici. Literatura opisuje predvsem zunanje obzidje, in še to tako, da zamenjuje mestna vrata zunanjega in notranjega obzidja.

Ocena stanja zidin leta 2009	Shema koprskih obzidij

Koprsko obzidje je bilo dolgo 2525 m (1457 beneških korakov po Caprinu, krat 1735 m), medtem ko je dubrovniško obzidje dolgo 1940 m. Visoko je bilo 4-5 korakov (zaokroženo 7 – 9 m) in debelo 3 – 4 čevlje (po Caprinu, zaokroženo 1 – 1,4 m). Staro koprsko mestno jedro ima kljub rušitvam še danes tisoč hiš, medtem ko imajo druga srednjeveška naselja v Sloveniji in okolici, vključno s Trstom, do okrog dvesto hiš. 

Obe koprski mestni obzidji, zunanje in notranje, sta ohranjeni v večini, v različnih oblikah. Zaradi nesistematičnega pristopa je javnost prepričana, da obzidja ni več oziroma da je ohranjen zgolj v nepomembnih segmentih. Najdbe na terenu kažejo neskladnosti javnega prepričanja z dejstvi. O notranjem zidu je vѐdenje še slabše, ker se le-to nahaja v zasebni posesti, nedostopni za opazovanje in raziskovanje. Vendar redki vidni ostanki v javnem prostoru dokazujejo (tako kot star gradbeni način poseganja v prostor, ki ni nikoli po nepotrebnem rušil dediščine prednikov), da je tudi to obzidje vsaj deloma ohranjeno v mestni strukturi.

Ob podpori javnosti bi bilo mogoče sistematično raziskati pojav obeh koprskih obzidij in izdelati načrtovalski sistem uporabe mestnega obzidja za nov, presežni razvoj mesta. Ta načrtovalski sistem bi moral najprej celostno zajeti obstoječe, vidno, a razpadajoče obzidje ter ga sanirati in vključiti v proces oživljanja starega mestnega jedra kot novo mestno znamenitost, na osnovi katere bi izvedli kratkoročni projekt razvoja in oživitve dejavnosti.

Oris starega mestnega jedra Kopra se drži meja nekdanjih mestnih zidin

Obzidje je od nekdaj instrument prikazovanja prestiža in razvojne moči mesta. V koprskem primeru bi vključitev obzidja v mestno življenje pokazala obiskovalcu moralni in kulturni prestiž nekdanje istrske prestolnice. Vključevanje nekdanjih razvojnih vrhuncev iz različnih zgodovinskih obdobij Kopra v novo razvojno sintezo bi omogočilo kakovosten presežek in učinkovit model razvoja mesta v zanimivo in prestižno naselje z večtisočletno identiteto.

Celoten članek si lahko ogledate na tej povezavi.

Vir:
file:///C:/Users/Vinko/Downloads/URN-NBN-SI-DOC-NZG8X3AT.pdf

http://zdjp.si/sl/docs/annales/sociologia/n23-1/likar.pdf