Šavrinka je postala sopomenka za podjetno žensko, ki je vzdrževala istrsko gospodinjstvo. V ta krog sodijo tudi Aleksandrinke, dojilje, ki so iz Istre služile kruh v Egiptu. Pa zgodba o Lepi Vidi. Vse to priča o veliki vlogi ženske v Istri in na Tržaškem.

Šavrinka ima na glavi plenjer ali košaro. Skulpturo je leta 1990 Istri podaril kipar Jože Pohlen. Pomnik si je avtor zamislil kot Šavrinko, ki v obliki kariatide simbolizira Slovensko Istro, dobrote njene narave in proizvode pridnih človeških rok, saj na glavi nosi košaro (plenjer), v kateri so ženske iz teh krajev nekoč nosile domače pridelke v obalna mesta in v Trst. Istrsko ženo ali Šavrinko so poimenovali po pokrajini (Šavriniji oz. Šavrinskem gričevju), kateri so pripadale.

Šavrinka je bila namreč zelo delovna ženska. Glede na tradicijo svojega dela so se Šavrinke med seboj razlikovale. Obstajale so jajčarice (prodajale jajca), krušarice (pekle domač kruh in ga nosile prodajat skupaj s sadjem in zelenjavo), mlekarce (tovorile mleko), perice, ki so iz mest nosile domov perilo, da so ga lahko prale in kolačarice, ki so na šagrah prodajale sladkarije.