Poudarek je na kvalitetnem okolju, pa naj gre za krajino, naselja ali posamezne stavbe. Drugi cilj je, da bi bili nosilci trajnostnega razvoja domači prebivalci.
Bržanova domačija - ena od stotih najlepših hiš na Slovenskem
Ko začnemo načrtovati razvoj turizma, se moramo najprej vprašati, s čim bomo pritegnili obiskovalce in kaj jim lahko ponudimo. Če sta to kulturna in naravna dediščina, mora vse načrtovanje izhajati iz tega dejstva in stremeti za tem, da se obe ohranita v optimalni meri in na kakovosten način.
S pomočjo kulturne in naravne dediščine lahko v svoje kraje pritegnemo mnoge obiskovalce, lahko ju tržimo. Domača ponudba, izhajajoča iz lokalne tradicije, navadno obsega kulinariko, obujanje starih šeg in običajev, izlete v okolico, izdelke drobne obrti, ogled kulturnih in naravnih znamenitosti... Anonimna stavbna dediščina je iz teh načrtovanj največkrat izločena, čeprav bi morala imeti pri tem pomembno vlogo. Z aktivnim varovanjem bi jo lahko »uporabili« za nastanitev gostov, kulinarično ponudbo, prodajo spominkov, hleve... Nastanitev gostov ali preživetje popoldneva v neokrnjenem vaškem okolju, denimo v kmečki kuhinji (z odprtim ognjiščem, kamnitim tlakom, starim pohištvom...) ali pod pergolo na dvorišču, bi lahko s pravilnim pristopom postala ena glavnih privlačnosti turistične ponudbe. Velike možnosti ponuja zlasti revitalizacija etnološke dediščine, ki je najštevilčnejša. Hiše, gospodarska poslopja in cele domačije je mogoče uspešno oživiti z novimi atraktivnimi programi. Obiskovalce bo navdušila celovita ponudba, zaradi katere bodo vsestransko uživali v
Erta iz enega kosa kamna v Smokvici
posebnostih kraja in spoznavali njegovo tradicijo. Zavedati se moramo prednosti, ki jih dediščina nudi in možnosti, ki jih odpira. Tradicionalna hiša, ki združuje večstoletne gradbene izkušnje, je optimalno prilagojena danemu okolju. Orientacija, velikost odprtin, razporeditev prostorov in dostopi so preračunani tako, da nudijo udobno, ekonomično in zdravo bivanje. Ohranjanje in negovanje tradicionalnih materialov ter stavbnih motivov pa lahko prispeva tisto estetsko noto, ki jo vsi iščemo, ko skušamo oblikovati svoje okolje. Žal se nam vse prevečkrat ponesreči z vnašanjem tujih modnih elementov, ki sem ne spadajo.
Za razvoj kakovostnega turizma je treba ohraniti avtentičnost prostora in venomer poudarjati njegovo specifiko. Vso pozornost je treba posvetiti arhitekturnim detajlom na stavbah, kot so kamnita gradnja, baladurji, ganki, ognjiščni prizidki, strešni venci, portali... Ni pa dovolj, da ohranimo le stavbe: enako pozornost je treba nameniti opremi zunanjih prostorov: dvorišč, ulic in trgov s tlaki, ograjami, vodnjaki, kamnitimi klopmi, latniki, zasaditvijo...
Pomembno je, da znamo vse skupaj ponuditi samozavestno in ponosno, polno zavedajoč se vrednosti tega, kar nam je bilo podarjeno od prednikov. Ko bomo spoznali izjemno kreativnost nekdanjih prebivalcev, ki se kaže v kakovostnem in osupljivo raznovrstnem stavbnem in drugem oblikovanju, nam to ne bo težko.
Poskrbeti je treba tudi za ureditev notranjščin. Ustrezno obnovljena in opremljena tradicionalna hiša z vso opremo je zanesljivo eden najprivlačnejših delov turistične ponudbe v podeželskem okolju. Ohranjanje dediščine ne pomeni, da obesimo na steno staro volovsko vprego, medtem ko smo spregledali bistvo.
Zanemarjena istrska hisa v Trseku.jpg
Če povzamemo, bodo turisti na našem podeželju iskali lepo, neokrnjeno pokrajino ter slikovite ambiente tradicionalnih naselij in pokrajine. Navdušila jih bo celovita ponudba, ki jim bo omogočala, da bodo vsestransko uživali v posebnostih kraja in spoznavali njegovo tradicijo. Če iskanega ne bodo našli, bodo odšli. V evropskih državah so že pred leti razvili izraz »ponudba teritorija«, ki je mišljena kot celovita ponudba krajevne specifike. V to ponudbo spadajo pokrajina, naselja, arhitektura, kulinarika, vinarstvo, obrt, prazniki, običaji, kmečka opravila in drugo. Tudi pri nas bi veljalo resno razmisliti o tej smeri razvoja podeželja, dokler to možnost sploh še imamo.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
