Strnjenost stavbnega tkiva, prilagojenost terenu, komunikacijam in parcelam ustvarjajo značilno slikovitost istrskih vasi in zaselkov.
Na podobo podeželskih naselij so vplivali tudi številni drugi dejavniki. Bližina večjih središč in tovornih poti je prispevala k večjemu blagostanju in boljšemu ekonomskemu statusu družin, katerih domačije so bile večje in so imele bogatejšo arhitekturo. Domačije je stoletja oblikoval življenjski utrip družin več generacij, kot na primer način dedovanja: kjer je bilo več naslednikov, je bilo treba izvesti številne prezidave in dozidave. Do razlik je prihajalo tudi zaradi vplivov iz obalnih mest, Furlanije in Krasa, ki so se mešali z avtohtonimi elementi. Vsako naselje se je kljub mnogim skupnim potezam razvilo v individualno enoto s stavbami, dvorišči in komunikacijami, vedno znova sestavljenimi v edinstvene celote.
Za uspešno revitalizacijo naselij se je najprej treba zavedati, da jih sestavljajo posamezne enote. Vsaka od njih je pomemben del celote, zato jih je treba ohraniti neokrnjene; te enote so:
• domačije s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji ter dvorišči;
• vodnjaki, perišča, napajališča za živino, kale, kapele;
• obcestne kamnite škarpe in podporne zidove;
• cerkve in pokopališča;
• šole in zadružni domovi;
• komunikacije.
Posledice različnih pristopov obnove na podobo naselij so prikazane na dveh primerih: Glemu in Hrastovljah, ki imata oba status kulturnega spomenika. Fotografija iz Glema prikazuje ambient, kjer večina lastnikov ne upošteva predpisanih varstvenih režimov, samovoljno ruši stavbe in gradi brez enotnega načrta. Posledica so kaotično stanje, degradacija kulturnega spomenika in vaški ambient brez vsake estetike. Tak odnos večkrat privede do gradnje zunaj lastnih parcel, zato je poseganje na javne in sosedove površine nekaj običajnega. Povsem drugačno podobo nudi osrednji ambient v Hrastovljah, kjer je nekaj stavb obnovljenih v skladu s kulturno varstvenimi režimi.
V naseljih mora ostati razpoznavna tlorisna mreža z razmerjem med pozidanimi in nepozidanimi površinami. Zgoščevanje pozidave je dopustno le izjemoma, ko pomeni smiselno nadaljevanje rasti tradicionalnega naselja in na mestu ruševin. Pri slednjih se mora v celoti obdržati prvoten tloris vsake enote.
Za ureditev novih delov naselij je treba določiti lokacije, kjer se predvideva, da bi se nadaljevala organska rast tradicionalnih naselij. Nepremišljena in urbanistično nenačrtovana rast novogradenj po vsej okolici, kot se dogaja že desetletja, degradira tako podobo naselij v prostoru kot kulturno krajino. Pri izbiri lokacij za novo poselitev bi morali prostorski načrtovalci biti pozorni na tradicionalno orientacijo stavb in njihovo namestitev v teren. Ker nove gradnje večinoma nastajajo ob starih vaških jedrih, bi morale biti od njih diskretno umaknjene, da ne bi zastirale pogledov na naselja in iz naselij v okolico.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).